Tiskane izdaje
Govoriti o uspehu pri črpanju je prav zdaj precej tvegano, saj se na različnih ravneh odvija trdo izpraševanje, zakaj Slovenija pri črpanju evropskih skladov ni uspešnejša in kako bo premostila osrednji težavi: dosegla »odmrznitev« 185 milijonov evrov, ki jih je Sloveniji letos ustavil Bruselj, in rešila domačo težavo, kjer ima na eni strani občine, ki so jim bile pravice do evropskega denarja podeljene, a jim jih ne bo uspelo porabiti do konca leta 2015, in druge, ki imajo izvedljive projekte, pa zaradi prvih, ki denarja »ne dajo«, ne bodo uresničeni.
A poleg različnih težav je evropska »črpalska« zgodba vendarle tudi zelo pozitivna. Slovenija je bila v obdobju 20004–2006 obravnavana kot nerazvita država, ki ne dosega 75 odstotkov evropskega BDP, zato so ji pripadala sredstva iz tako imenovanega Cilja 1, kar je pomenilo, da je bila celotna država enakomerno obravnavana kot nerazvita. Sredstva je črpala iz vseh osrednjih evropskih skladov, regionalnega, socialnega, kmetijskega in iz Finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva. Na voljo je imela 237,5 milijona evrov evropskih sredstev in počrpala jih je tako rekoč stoodstotno (99,34). Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je bilo največ sredstev namenjenih izgradnji gospodarske infrastrukture in javnih storitev, spodbujanju razvoja turističnih destinacij, inovacijskega okolja, izboljšanju podpornega okolja za podjetništvo. Iz Evropskega socialnega sklada so bili iz tega obdobja sofinancirani različni ukrepi krepitve aktivnih politik na trgu dela in pospeševanje socialnega vključevanja: projektno učenje za mlajše odrasle, znameniti PUM, ki je bil nagrajen z evropskim priznanjem, uspešen je bil tudi program usposabljanja na delovnem mestu, izobraževanje izobražencev, razvoj bolonjskega študija, spodbujanje lokalnih zaposlitvenih možnosti itd.
Čeprav se je novo finančno obdobje 2014–2020 z letošnjim januarjem že začelo, je Slovenija še vedno zelo vpeta v črpanje sredstev iz iztekajoče se perspektive 2007–2013, ki se s samim črpanjem konča konec prihodnjega leta. V tem obdobju je imela Slovenija na voljo 4,1 milijarde evrov, doslej je porabila 2,7 milijarde in dobila iz Bruslja povrnjenih 2,6 milijarde evrov. Pregledi, zajeti v letnem poročilu za 2012 (novejšega še ni), kažejo, da smo iz te malhe podprli več kakor 50.000 delovnih mest, v razne aktivnosti je bilo pri tem vključenih več kakor 480.000 ljudi, prenovili so javno veljavne programe izobraževanja. Izboljšali sta se trajnostna mobilnost in kakovost okolja: z na novozgrajenimi ali posodobljenimi 56 kilometri cest, 65 kilometri železniških prog, s čistilnimi napravami, ki koristijo okrog 40.000 ljudem, z vodovodi, ki so dali pitno vodo 80.000 ljudem, z dostopom do širokopasovnega interneta za 65.000 ljudi. Vzpostavilo se je 15 razvojnih centrov, osem centrov odločnosti, sedem kompetenčnih centrov in dva sklada, ki zagotavljata dolžniška in lastniška sredstva za pomoč podjetjem v obliki tveganega kapitala.
Izdatnejši finančni prilivi
Desetletje članstva Slovenije v EU je slovenskemu kmetijstvu prineslo veliko pozitivnega, a tudi nekaj negativnega. Med prvimi so zagotovo izdatnejši finančni prilivi, saj je od dneva polnopravnega članstva do konca preteklega leta slovensko kmetijstvo samo iz proračuna EU prejelo skupno skoraj 1,9 milijarde evrov pomoči. Učinki teh dodatnih finančnih prilivov pa merjeno samo po obsegu kmetijske pridelave niso najboljši, saj se je stopnja samopreskrbe poslabšala. Razlog: podpore v obliki proizvodno nevezanih plačil so kmete uspavale. Tudi zato je po ocenah agrarnega ekonomista Emila Erjavca učinek evropske konkurence in proračunskih podpor za okrog minus deset odstotkov v kmetijski proizvodnji.
A je po drugi strani res, da bi bilo v slovenskem kmetijstvu še veliko slabše, če ne bi bili v EU, saj bi bilo tudi denarja za spodbujanje razvoja kmetijstva in ohranjanja poseljenosti podeželja precej manj. Samo za ukrepe razvoja podeželja je bilo v zadnjem desetletju porabljenih 490,1 milijon evrov, od tega 387 milijonov iz EU, ostalo je prispeval slovenski proračun. Med uspešnimi projekti, za katere je bil porabljen ta denar, so, denimo, nove sušilnice in skladišča žit v Središču ob Dravi in v Puconcih, cela vrsta posodobitev in preusmeritev proizvodnje (v ekološke, zelenjadarske) na kmetijskih gospodarstvih po Sloveniji, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter ustanavljanje in razvoj mikro podjetij, kot je Panonska vas, d. o. o., z izgradnjo apartmajskih hiš v Moravcih in podoben projekt Matevža Kadiša s. p. v Tešanovcih.
Na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja pravijo, da v preteklih letih niso imeli težav pri črpanju sredstev iz evropskih kmetijskih skladov, da pa se s črpanjem odobrenih sredstev pogosto zatika vlagateljem zahtevkov za ukrepe iz programa razvoja podeželja. Pogosto imajo slabo pripravljene vloge, ne uspe jim zagotoviti svojega deleža za financiranje investicij, težava pri črpanju je tudi počasnost pridobivanja uporabnih dovoljenj in zavlačevanje z zaključevanjem investicij.
