Kramar naj bi dobil nazaj del milijonske nagrade

Ljubljana – Vse kaže, da bo morala država nekdanjemu prvemu možu NLB Marjanu Kramarju vrniti del milijonske nagrade. Ustavno sodišče je menda odločilo, da 12. člen t. i. Kramarjevega zakona, ki je naknadno obdavčil to nagrado, ni v skladu z ustavo, smo izvedeli iz več neuradnih virov.

Na ustavnem sodišču naše informacije niso ne potrdili ne zanikali, iz dosegljivih podatkov pa je razvidno, da so ustavni sodniki o ustavnosti 12. člena zakona o dodatnem davku na dohodke članov uprav in nadzornih organov v času krize (Kramarjev zakon) odločali 27. novembra. Na ustavnem sodišču so pojasnili, da morajo biti z odločbo sodišča najprej seznanjene stranke, šele nato se lahko odločba posreduje javnosti. Po naših informacijah, naj bi jo javno predstavili v torek.

Sporen poseg za nazaj

Ustavno presojo spornega člena zakona je zahtevalo upravno sodišče, ker ta zakon davek uveljavlja za nazaj. Davek na prejemke organov upravljanja, ki presegajo določeno vsoto, namreč uvaja od 1. januarja 2009, čeprav je zakon začel veljati šele 6. oktobra tistega leta.

Omenjeni zakon je državni zbor na predlog poslanca Vilija Trofenika (Zares) sprejel, potem ko je NLB Kramarju februarja 2009 izplačala približno milijon evrov nagrade. Zakon je uvedel 49-odstotno dodatno obdavčitev, kar je pomenilo, da je skupaj z dohodnino, Kramarju pobral približno 90 odstotkov nagrade. Kramarjevi odvetniki so zato prepričani, da je bil namen tega zakona odvzeti nagrado konkretni osebi. Kramar in 39 drugih davčnih zavezancev je zaradi tega davka sprožilo upravni spor.

Plačani davek bo treba vrniti

Da bi se tehnica lahko prevesila na Kramarjevo stran, je bilo jasno že na javni obravnavi ustavnega sodišča o ustavnosti tega člena. Kramarjev odvetnik Miha Kozic je povedal, da z odločitvijo ustavnega sodišča še ni seznanjen, potrdil pa je, da jo pričakuje v torek.

In kaj konkretno bo v dneh, ko v preštevamo bančne luknje, pomenila takšna odločitev ustavnega sodišča? Pravnik dr. Aleš Kobal, ki je že na javni obravnavi menil, da je 12. člen zaradi poseganja nazaj sporen, z odločitvijo ustavnih sodnikov še ni seznanjen. Pojasnjuje pa, da bi v primeru, če bi ga ustavno sodišče razglasilo za neustavnega, to pomenilo, da mora država neupravičeno odmerjeni davek zavezancu vrniti skupaj z obrestmi. »Vzpostaviti bo morala stanje, kakor, da do obdavčitve ne bi nikoli prišlo,« je povedal Kobal. Opozoril pa je, da bo v tem primeru obdavčitev neustavna le za tiste, ki so plačo, nagrado ali odpravnino dobili izplačano pred uveljavitvijo zakona, za ostale pa ne.