Tiskane izdaje
Ljubljana – Politični zahtevi po podaljševanju obdobja revizije vseh ukrepov Banke Slovenije in vlade v povezavi z dokapitalizacijami bank za obdobje 2010–2014 kaže, da nekateri želijo porazdeliti krivdo za (pre)pozno in (pre)drago sanacijo bank med vlade Boruta Pahorja, Janeza Janše in Alenke Bratušek. Kritikam na račun sanacije sta se pridružila tudi nekdanja guvernerja France Arhar in Mitja Gaspari.
Po izredni seji parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ konec prejšnjega tedna se je izkazalo, da je sedanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ob Alenki Bratovšek, nekdanji premierki v času sprejemanja odločitev o izbrisu imetnikov podrejenih obveznic (poenostavljeno rečeno, gre za nacionalizacijo zasebne lastnine), ostal osamljen pri zagovarjanju leta 2013 na najvišji državni ravni sprejetih odločitev.
Še tedanji finančni minister Uroš Čufer zdaj meni, da je pri reševanju vprašanja razlaščencev možen tudi kompromis, recimo z njihovo udeležbo pri dobičku slabe banke (DUTB). Tudi France Arhar, ki je v tistem času vodil nadzorni svet NLB, poudarja, da je zaradi nujnega zaupanja v sistem za investitorje treba najti neko rešitev. Ko je bil še nadzornik NLB, izbrisu ni nasprotoval.
Naj bi pa rušil Medjo
Na naše vprašanje, ali je res, da pri napadih na guvernerja sodeluje, ker naj bi si znova želel zasesti ta položaj, France Arhar pravi, da ambicij nima. Je pa, ko je še opravljal funkcijo prvega nadzornika NLB, tako neuradni viri, Arhar poskušal z vrha NLB spraviti Janka Medjo. V začetku lanskega leta je menda celo predlagal, da se mu vzame licenca Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave banke. Vzroki za predlog zamenjave so bili najverjetneje očitki glede hišnih preiskav v zadevi Unicredit-Mercator, sporni najem kadrovske agencije, očitki o domnevnem hazardiranju (igranju pokra) in dragem službenem avtomobilu.
Arhar se je včeraj na našo prošnjo za komentar te informacije odzval z izjavo, da neresnic, insinuacij in špekulacij ne komentira. Tudi v NLB s tem, češ da se je Arhar kot prvi nadzornik NLB zavzemal za odvzem licence Medji, niso seznanjeni. V Banki Slovenije tega niso zanikali, pravijo le, da so to vprašanja, ki jih ne morejo komentirati.
Mramor obrnil ploščo
Iz vlade je za zdaj prišlo le sporočilo, da glede na informacije finančnega ministra Dušana Mramorja za zdaj ni vzrokov za dvom o pravilnosti ravnanja Banke Slovenije. Kar je zanimivo, saj je Mramor v enem od intervjujev maja lani povedal tole: »Nisem edini, ki sem opozarjal, da bodo negativne posledice striženja [izbris imetnikov podrejenih obveznic] večje od pozitivnih. O tem smo razpravljal tudi v svetu za razvoj in vlado opozorili, da je zadeva pravno in ekonomsko problematična. Opozorili smo, da lahko pride do tožb in bo treba tako ali tako vse plačati in da ima razlastitev lahko negativni učinek na splošen odnos do bank, kar zmanjšuje njihovo možnost pridobivanja virov. Striženje smo odsvetovali.«
Veriga slabih odločitev
Tadej Kotnik, kolumnist Financ, ki je prejšnji teden z objavo domnevnega pogovora z žvižgačem Banke Slovenije o tem, da je centralna banka prirejala nekatere dokumente, sprožil aktualno afero, sicer meni, da kakšnih posebnih motivov ni, pač pa da je šlo pri vsej zadevi pretežno za verigo slabih odločitev tistih, ki so sodelovali pri izpeljavi sanacije. »Vsaka slaba odločitev je utesnila manevrski prostor za naslednjo, vsak naslednji člen verige je vse bolj neizbežno peljal v slabo smer.«
Ključno vprašanje brez odgovora
Eno ključnih vprašanj je, zakaj je bila pri reševanju NLB upoštevana slabša ocena stanja. Kot je znano, sta dva različna ocenjevalca pri pregledu banke dobila oceno primanjkljaja kapitala, ki se je razlikovala za 1,5 milijarde evrov. »O tej razliki ni bilo razprave, pač pa se je določilo upoštevati večji primanjkljaj, pa čeprav nova nadzorna oblast v Evropski centralni banki o tem sploh še ni določila nobenih kriterijev,« je že pred časom opozoril France Arhar. Da je pri ocenah, pri katerih je bil zajem podatkov različen, ena je potekala »od zgoraj navzdol, druga pa od spodaj navzgor«, nekaj narobe, kaže po trditvi enega od sogovornikov tudi to, da je po pravilih stroke ob močnem razlikovanju teh dveh ocen treba iskati konvergenco. To posredno potrjuje tudi izjava Mitje Gasparija, nekdanjega finančnega ministra in guvernerja. Pri nas sta se oceni razlikovali za skoraj 50 odstotkov, razlika je znašala, kot rečeno, poldrugo milijardo evrov. V Španiji, opozarja Gaspari, pa je bila razlika v teh dveh ocenah le dva odstotka. To naj bi bil močan znak, da je bilo pri oceni primanjkljaja kapitala NLB nekaj hudo narobe.
Zavajali poslance?
Kotnik, sicer eden od izbrisanih imetnikov obveznic, trdi, da so v Sloveniji imetniki teh vrednostnih papirjev v podržavljenih bankah imeli več škode, kot bi bilo treba. Opozarja tudi, da so predstavniki finančnega ministrstva ob sprejemanju zakona, s katerim so izbrisali imetnike obveznic, poslance zavajali, saj so zagotavljali, da so se takšni izbrisi ob podobnih zgodbah zgodili v Španiji, na Cipru in Nizozemskem. »To je neresnica,« trdi Kotnik, po njegovih besedah se na Cipru to ni zgodilo, v Španiji so podrejenim obveznicam z dospetjem odpisali manj kot šestino, na Nizozemskem pa so na koncu dobili vse.
