Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija sodi med države z največjimi poslabšanji gospodarske aktivnosti, trga dela in javnih financ. Za višjo rast in blaginjo je zato ključno nadaljevanje strukturnih reform – nekatere smo začeli lani, ugotavljajo na Umarju v Poročilu o razvoju 2014.
Pokojninska reforma, reforma trga dela in začetek sanacije bank so strukturne spremembe, ki so pozitivno vplivale na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, vendar je Slovenija v skupini držav, ki so zaznale največji padec po začetku finančne krize. Pod vplivom krize se materialni standard prebivalstva vse bolj znižuje, kazalniki kakovosti življenja pa stagnirajo.
»Temeljni vzrok nadaljnjega poslabšanja materialne blaginje je zaposlenost, ki se je leta 2013 zmanjšala že peto leto zapored, njen padec pa je bil največji v celotnem obdobju od začetka krize,« je pojasnila Lidija Apohal Vučković. Med mladimi je stopnja brezposelnosti skoraj 18-odstotna, kar je več od povprečja Unije.
Po drugi strani pa so razlike v plačah vse manjše, minimalna plača raste precej hitreje od povprečne, in kot kaže Ginijev količnik, je Slovenija še vedno država z najnižjo družbeno neenakostjo v EU. Zadovoljstvo z življenjem je pri nas sicer vse manjše, smo pa še vedno med relativno zadovoljnejšimi Evropejci, saj smo po tem merilu na 11. ali 12. mestu med 28 članicami Unije.
Naš BDP po kupni moči na prebivalca je konec leta 2012 znašal 84 odstotkov povprečja 28 držav EU, kar je za sedem odstotnih točk manj kot leta 2008 in enako kot leta 2003. »Močno nazadovanje v času krize je posledica razvoja v letih pred krizo, ki ni bil dovolj usmerjen v povečevanje konkurenčnosti in izboljšanje odpornosti ekonomije na šoke, ter prepočasnega in nezadostnega odziva na krizo,« je povedala Rotija Kmet Zupančič, urednica Poročila o razvoju, in dodala, da lahko »ob nadaljevanju strukturnih prilagoditev pričakujemo vzdržnejše gospodarsko okrevanje in ponovno zmanjševanje razvojnega zaostanka za EU«.
Lani smo sicer zaznali nekatere prve pozitivne spremembe: tržni delež Slovenije na svetovnem trgu blaga se je prvič povečal po letu 2007, struktura našega izvoza postaja bolj konkurenčna in povečuje se delež visokotehnološko zahtevnih proizvodov, ki je sicer še vedno nižji od povprečja EU.
Reformske naloge
Ključne reforme, ki jih bo treba pospešiti, če hočemo povečati rast in blaginjo, so konsolidacija javnih financ, tudi s trajnim zmanjšanjem nekaterih odhodkov, nadaljevanjem sanacije bank in reševanjem visoke zadolženosti podjetij, povečanjem konkurenčnosti gospodarstva, tudi s tujimi naložbami. Nujno se bo treba odzvati tudi na demografske spremembe z ukrepi, ki bodo trajno zmanjšali pritisk na pokojninsko blagajno, ukrepati bo treba tudi v zdravstvu in na področju dolgotrajne oskrbe, je priporočila vladi naštel direktor Umarja Boštjan Vasle.
