Tiskane izdaje
Ljubljana – Povpraševanje po tuji gotovini se poleti poveča, ugotavljajo v bankah, hranilnicah in v menjalnicah, ki jo prodajajo in odkupujejo. Hrvaška kuna je zdaj prva med valutami, po katero prihajajo kupci v Sloveniji, in tudi med letom je zanjo največ zanimanja. Večji del menjalniškega posla, okoli tri četrtine, objavijo banke in hranilnice.
Značilna oznaka za ponudnika z licenco
V Sloveniji smejo tujo gotovino prodajati menjalci, ki pridobijo licenco Banke Slovenije, ter banke in hranilnice. Ponudniki tuje gotovine morajo upoštevati zakon o deviznem poslovanju in sklep o opravljanju menjalniških poslov, ki ga je guverner slovenske centralne banke v uradnem listu objavil aprila 2013.
Na seznamu pri Banki Slovenije (BS) je 23 zasebnih menjalcev z licenco, nekateri s tujo gotovino poslujejo na dveh, največ treh menjalniških mestih.
Ne zasebni menjalci ne banke in hranilnice niso dolžni uporabljati menjalniških tečajev, ki jih objavlja centralna banka, poudarjajo v Banki Slovenije: »Sklep o opravljanju menjalniških poslov zahteva le, da menjalci – prav tako banke in hranilnice – na vseh menjalnih mestih na vidnem mestu objavijo tečajno listo in obvestilo o vseh morebitnih nadomestilih, na primer provizijah, ki jih zaračunavajo strankam v povezavi z opravljanjem menjalniških poslov.«
Tečajna lista je vendarle izhodišče za ceno, ki jo tuji gotovini v razmerju z evrom določijo prodajalci, hkrati jo prilagajajo ponudbi in povpraševanju na trgu.
Kuna na vrhu tudi med letom
»V tem obdobju je najbolj aktualna valuta hrvaška kuna, po kateri je povpraševanje tudi skozi leto največje,« v imenu Pošte Slovenije odgovarja direktorica službe za korporativno komuniciranje Jasmina Roškar. Pošta opravlja menjalniške storitve na 366 poštah in ima tako najbolj razpredeno mrežo menjalniških mest v državi. Menjalniška okenca v njenih poslovalnicah v resnici pripadajo banki, s katero ima pošta pogodbo o poslovnem sodelovanju: »Finančne in plačilne storitve opravljamo v imenu in za račun Poštne banke Slovenije iz bančne skupine Nove kreditne banke Maribor (NKBM).«
Tudi v drugih menjalnicah, bankah in hranilnicah o povpraševanju strank odgovarjajo enako: poleti je v Sloveniji na prvem mestu po prodaji valuta sosednje Hrvaške.
»Trenutno je največ povpraševanja po hrvaški kuni. Tudi med letom stranke največ povprašujejo predvsem po hrvaški valuti, prav tako jih vse leto zanimajo tudi švicarski frank, ameriški dolar, britanski funt, bosanska marka ( BAM) in srbski dinar (RSD),« nam odgovarjajo v Abanki.
Na menjalniških okencih v Novi Ljubljanski banki je zdaj prav tako na prvem mestu hrvaška kuna, vse leto kupce zanimajo ameriški dolar, britanski funt in švicarski frank. Na Gorenjskem ni dosti drugače, v imenu Gorenjske banke odgovarja Bojan Likar: »Med poletnimi počitnicami je največ povpraševanja po hrvaških kunah, sicer pa vse leto na menjalniških mestih prodamo največ ameriških dolarjev, švicarskih frankov in angleških funtov. Stranke povprašujejo tudi po valutah ostalih nekdanjih jugoslovanskih republik ter češki in madžarski.«
O značilnem sezonskem vplivu govori tudi analitik v oddelku Nove KBM za trgovanje Mitja Petek: »Trenutno opažamo predvsem povpraševanje strank po tuji gotovini sosednjih držav, po hrvaških kunah, madžarskih forintih, večji so nakupi čeških kron in srbskih dinarjev. Lahko rečemo, da se povpraševanje zadnja leta poveča že pred prvomajskimi prazniki in traja vse do druge polovice septembra.«
Koliko boste dobili za evro?
V NKBM bo kupec v tem času za en evro dobil 7,55 kune, za 100 evrov 755,3 kune in za 1000 evrov 7553 kun. V Abanki mu bodo za en evro prodali 7,58 kune, za sto evrov 758 in za 1000 evrov torej 7580 kun. V Gorenjski banki bo po uradnem prodajnem tečaju en evro zamenjal za 7,4978 kune. Soseda Hrvaška se je 1. julija 2013 pridružila Evropski uniji, a ker ne spada med članice, ki so prevzele evro, je na njenem ozemlju uradno plačilno sredstvo kuna.
Na splošno velja, da menjalnice v državi domačo valuto cenijo višje kakor prodajalci v tujini, zato tudi menjava evrov na Hrvaškem prinese manj kun kot v Sloveniji – pri sosedih je torej dražja, kar slovenski turisti že vedo in se zato s kunami običajno oskrbijo v Sloveniji. Zasebni menjalci imajo svojo nakupno-prodajno politiko: nekateri so ugodnejši od bank in hranilnic, našli pa boste tudi dražje.
Preverite, ali je tuja gotivna na zalogi
Po pojasnilih Banke Slovenije se menjalci z evri in s tujo gotovino oskrbujejo pri bankah in hranilnicah, s katerimi po pogodbi poslovno sodelujejo. Banke uporabljajo svoje »oskrbne« pot. »Naša banka tujo gotovino nabavlja predvsem pri večjih komercialnih bankah v tujini, izbira teh pa je odvisna predvsem od cene tuje gotovine in drugih stroškov, kjer izstopajo predvsem stroški prevoza in zavarovanj gotovine,« odgovarjajo v NKBM.
Tudi Nova Ljubljanska banka (NLB) se s tujo gotovino oskrbuje pri bankah oziroma svojih partnerjih v tujini.
Pred odhodom na dopust v tujino je vendarle dobro preveriti, ali bodo menjalniška mesta, na katera se popotnik zanaša, imela dovolj tuje gotovine in valute, ki jih namerava kupiti. V Abanki, na primer, morate večje nakupe napovedati, poudarja Mira Babič: »Nakup zneska, ki presega protivrednost 2000 evrov, mora stranka naročiti en dan prej do 11. ure.«
V NLB pričakujejo, da bo stranka dva delovna dni vnaprej napovedala nakup tuje gotovine v vrednosti od tisoč do 25.000 evrov, nad tem zneskom pa pet delovnih dni vnaprej: »Kadar razpolagamo z gotovino in ni večjega povpraševanja, lahko izplačamo tudi več.«
Posebne omejitve pri nakupu niti niso potrebne, ker povpraševanja po večjih količinah ni, za zdaj odgovarjajo v Gorenjski banki: »Seveda pa je treba večje zneske napovedati, ker jih predvsem v manjših poslovalnicah nimamo na zalogi.« Podobne nasvete bodo stranke dobile pri večini menjalcev ter v drugih bankah in hranilnicah.
Največ posla za banke
Podatki Banke Slovenije potrjujejo izkušnje posameznih bank in menjalcev, da je med Slovenci največ povpraševanja po hrvaški kuni. Njen delež v skupnem prometu s tujimi valutami je lani daleč presegel vse druge: »Glede na delež odkupov in prodaj posamezne tuje valute v razmerju do celotnega zneska odkupov in prodaj tujih valut je večina, 71, 2 odstotka menjalniških poslov pri menjalcih opravljena s hrvaškimi kunami. Sledijo švicarski franki in ameriški dolarji. Tudi pri menjalniških poslih bank in hranilnic prevladujejo hrvaške kune s 49,2 odstotka, za njimi so ameriški dolarji s 16,6 odstotka in švicarski franki s 16,2 odstotka.«
