Tiskane izdaje
Ljubljana − Ekonomsko-socialni svet ima danes na dnevnem redu tudi gradivo z naslovom Celovit načrt projektov na davčnem področju za leto 2015, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance. V njem so popisali »nabor ukrepov za doseganje prioritetnih ciljev na področju pobiranja javnofinančnih dajatev«.
»Po Ekonomsko-socialnem svetu bo državna sekretarka Mateja Vraničar na novinarski konferenci predstavila glavne obrise tega paketa. Po razpravi bo pripravljen predlog gradiva za obravnavo na vladi. Ko ga bo vlada potrdila, bo na voljo tudi javnosti,« so bili včeraj pripravljeni razkriti na ministrstvu za finance.
V celovitem načrtu projektov res ni prav nič takega, kar bi morali varovati kot davčno tajnost: vsebina še zdaleč ni program za davčno reformo, ampak opis nekaterih značilnosti davčnega sistema in načrti ministrstva, kako bi ga bilo mogoče izboljšati. Na delovnem gradivu je datum 16. marec 2015.
Administrativne ovire in učinkovitost pobiranja davkov
Ministrstvo predlaga dva »prednostna operativna cilja« na področju javnih dajatev: odprava administrativnih ovir in povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter prestrukturiranje bremena javnih dajatev, vključno z obremenitvijo nepremičnega premoženja s ciljem povečanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja.
Prednostne cilje je po načrtih ministrstva mogoče doseči z naborom ukrepov, ki jih bo usklajeno izvajalo tekom letošnjega leta: »Aktivnosti bodo tekle na več projektih hkrati, vendar vse aktivnosti ne bodo dajale rezultatov v povsem enakih rokih. Za spremljanje in usmerjanje izvajanja celotnega načrta projektov na davčnem področju za leto 2015 se oblikuje usmerjevalni odbor, v katerem bodo predstavniki več ministrstev, finančne uprave, državnega zbora, socialnih partnerjev in tako imenovane strokovne javnosti, in če bo treba, bodo po presoji ministrstva za finance pomagali tudi predstavniki mednarodnih ustanov.«
Oglejmo si za primer cilj, ukrep in okvirni terminski načrt, kakor je mogoče razbrati iz tabele v gradivu, ki sicer ni prav dobro pregledna: »poplačilo davčnega dolga na način, ki omogoči nadaljnje poslovanje gospodarskega subjekta« je cilj; ukrep, ki ga predlaga ministrstvo pa »zmanjšanje obstoječega aktivnega davčnega dolga na način, da se podpre finančno prestrukturiranje prezadolženih podjetij«. Za učinkovitejše poplačilo davčnega dolga načrtuje spremembe zakona o davčnem postopku.
Davek na nepremičnine
Novi davek na nepremičnine je ministrstvo uvrstilo v poglavje o prestrukturiranju bremena javnih dajatev za boljšo konkurenčnost gospodarstva. Prvi cilj, ki ga v tem poglavju navaja, je »povečanje prihodkov občin iz davka na nepremičnine glede na sedanje obremenitve z večjim zajemom nepremičnin v obdavčitev in večjim poenotenjem pri višini obremenitve med občinami«.
Med ukrepe za ta cilj pa uvršča ukrepe na področju obdavčitve nepremičnin: najprej akcijski načrt za prenovo obdavčitve nepremičnega premoženja, novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, nov zakon o evidentiranju nepremičnin, seveda tudi nov zakon o davku na nepremičnine, novelo zakona o financiranju občin zaradi prestrukturiranje virov financiranja občin in izboljšave vrednotenja nepremičnin. Zakonske spremembe načrtuje ministrstvo še letos, prvo odmero novega nepremičninskega davka pa za leto 2016 ali po različici za leto 2017.
Na področju dajatev, s katerimi so obremenjeni dohodki iz dela, ministrstvo v celovitem načrtu letošnjih davčnih projektov med cilje uvršča »novo porazdelitev davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem za večjo konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja, nižjo obremenitve dohodkov iz dela in manjše razlike pri obdavčitvi različnih oblik dela s ciljem omejiti možnosti za segmentacije trga dela«.
Letos bodo proučevali podatke in pripravljali zakone
Leto 2015 bo po načrtih ministrstva čas za analize: proučiti namerava obremenitve dohodkov posameznih skupin davčnih zavezancev zaradi enakomernejše porazdelitve obdavčitve »glede na njihovo dejansko ekonomsko moč«, slovensko obdavčitev dela pa namerava tudi primerjati s tujimi sistemi ter potem predlagati ukrepe, »s katerimi bi obremenitev dela približali obremenitvam v drugih državah«. Zakonske spremembe na tem področju in »uveljavitve rešitev, kjer je to mogoče«, ministrstvo načrtuje leta 2016, »uveljavitev končnih rešitev« pa leta 2017.
»Kakovostna davčna reforma, ki bi zajemala novo določitev porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem in katere cilj bi bil povečanje konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja in znižanje obremenitve dohodkov iz dela, zahteva podrobno in celovito analizo davčnih podatkov iz preteklih let,« poudarjajo na ministrstvu za finance.
Brez temeljitih študij torej ni mogoče pripraviti predlogov za posege v davčni sistem: »Podatki za analizo bodo na voljo, ko bodo oddani obračuni oziroma napovedi za leto 2014.«
