Računsko sodišče je v reviziji o upravljanju nepravilnosti pri črpanju sredstev EU okvirno ocenilo, da je bilo do konca leta 2015 (za obdobje 2007–2013) za najmanj 164 milijonov evrov nepravilnosti. Na ministrstvu za finance in v službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (Svrk) potrjujejo: nepravilnosti smo zaznali, zato smo izboljšali sistem, ki velja za tekoče obdobje (2014–2020).
Težava je že to, da so evidence vpletenih organov nepopolne, neenotne, neposodobljene in da sploh ne obstaja skupna evidenca teh nepravilnosti. Kljub temu je računsko sodišče v svoji reviziji, objavljeni na začetku avgusta, okvirno ocenilo, da je bilo napak in finančnih malverzacij pri koriščenju evropskih sredstev v preteklem obdobju (2007–2013) za vsaj dobrih 164 milijonov evrov, kar smo v Delu že poročali. Sistemske napake, ki so dosegle 63 milijonov evrov, in popravke revizijskega organa, vredne štiri milijone evrov, pokrije državni proračun, napake upravičencev, ki jih je bilo za 97 milijonov evrov, pa morajo država oziroma različni posredniški organi izterjati od upravičencev.
Kako te ugotovitve in številke komentirajo na ministrstvu za finance (MF)? »V programskem obdobju 2007–2013 je poskušala Slovenija vzpostaviti čim bolj robusten sistem, ki bi bil odporen na nepravilnosti. Kljub vloženemu trudu so občasno nastajale situacije, ko so organi nadzora odkrivali nepravilnosti in sistemske napake, za katere ni bil kriv upravičenec (na primer problematika Inženirske zbornice Slovenije, saj je bil z vidika evropske komisije diskriminatoren pogoj o obveznem članstvu v zbornici zapisan v slovenski zakonodaji).
Predvsem na začetku obdobja so se pojavljale tudi težave o rokih upravičenosti projektov (prekoračen rok, a kljub temu izvedena dela, ki so glede na evropsko zakonodajo pomenila neupravičen izdatek). Kljub temu je treba še enkrat poudariti, da je Slovenija vsa »neupravičeno porabljena sredstva« lahko porabila za druge namene (torej EU denar z vidika RS ni bil izgubljen), je pa moral v tem primeru proračun zagotavljati dodatna sredstva.
Po uspešnosti črpanja je Slovenija v programskem obdobju med vsemi 28 članicami zasedla visoko četrto mesto. V obdobju od leta 2007 do leta 2013 je uspešno počrpala 4,1 milijarde sredstev EU (od tega znaša znesek ugotovljenih nepravilnosti štiri odstotke, skoraj polovica od teh (45 odstotkov) pa je bilo dejansko vrnjenih v proračun in spet porabljenih).«
Navodila za vračanje sredstev EU
Številke še niso dokončne, a pomembna je seveda ugotovitev računskega sodišča, da v državi še nimamo vzpostavljenega sistema, prek katerega bi lahko prišli »na čisto« glede tega, koliko nepravilnosti in drugih malverzacij se je zgodilo v zvezi s črpanjem evropskih sredstev (2007–2013). Toda kot odgovarjajo na MF in v Svrk je to že skoraj zgodovina, saj naj bi bili na podobne težave v tekočem finančnem obdobju 2014–2020 bistveno bolje pripravljeni. Na MF pravijo, da so nepravilnosti za preteklo obdobje zaznali že med njegovim izvajanjem, sistem izvajanja za obdobje 2014–2020 pa so izboljšali.
MF: »Spremljanje nepravilnosti smo uredili z navodili za izvajanje vračil namenskih sredstev EU za programsko obdobje 2014–2020 in ga podprli z novimi informacijskimi procesi. V novem programskem obdobju je torej z navodili o izvajanju vračil in relevantnimi pravnimi podlagami določeno bolj poenoteno ravnanje v postopku pridobivanja sredstev od upravičencev, vzpostavljena pa je centralna evidenca vseh nepravilnosti in finančnih popravkov v informacijskem sistemu.«
Sistemi za upravljanje nepravilnosti
Tudi na vladnem Svrku (ki je organ upravljanja evropskih sredstev) priznavajo, da se zavedajo pomanjkljivosti prejšnjega sistema na tem področju, zato so za tekočo programsko obdobje »sprejeli številne ukrepe, ki bodo pripomogli k izboljšanju sistema upravljanja nepravilnosti in finančnim korekcijam.« Vsekakor poudarjajo tudi novi informacijski sistem e-MA, ki je bil uveden 1. junija letos in je zamenjal stari informacijski sistem ISARR. Ta očitno tudi ni bil kos vsem mogočim izzivom, ki jih predstavljajo sistemske in druge nepravilnosti, kaj šele spretni goljufi.
V Svrku pravijo: »V okviru novega informacijskega sistema e-MA, ki je povezan z informacijskima sistemoma MFERACom in e-CA (informacijska sistema ministrstva za finance), načrtujemo spremljanje in vodenje vseh revizij, nepravilnosti in morebitnih finančnih popravkov, ki so lahko povezana s sistemom izvajanja ali posameznimi projekti. S tem bo omogočeno vodenje nepravilnosti in vseh korekcij na enem mestu prek omenjenih informacijskih sistemov.«
V Svrku tudi pojasnjujejo, da so glede upravljanja nepravilnosti pripravili obvezne elemente pogodbe o sofinanciranju, ki vključujejo tudi področje nepravilnosti. Vse »z namenom enovitega sistema ukrepanja pri ugotovljenih nepravilnostih in tudi z namenom opozorila upravičencem, kaj so lahko posledice nepravilnega izvajanja operacij«.
Neizterljive terjatve odpiše celo EU
Po ustaljeni praksi je nepravilno ali goljufarsko uporabljena sredstva moral v evropski proračun najprej vrniti slovenski proračun, ki pa si je potem, poenostavljeno rečeno, prek sodišč prizadeval za ta ponekod povsem izgubljena sredstva. Računsko sodišče je v omenjeni reviziji ugotovilo, da pravzaprav ni podatkov, kakšen delež sredstev, za katere so bile ugotovljene nepravilnosti, so upravičenci vrnili v proračun.
Z ministrstva za finance so nam odgovorili: »Upravičencem, pri katerih je bila ugotovljena nepravilnost, pristojno posredniško telo izda zahtevek za vračilo sredstev. Zahtevek za vračilo sredstev temelji na dokumentu, ki je podlaga za izdajo zahtevka za vračilo. Običajno je to revizijsko poročilo, poročilo o nadzoru na kraju samem … V programskem obdobju 2007–2013 je bilo v proračun in posledično na račun organa za potrjevanje vrnjenih okoli 73 milijonov evrov sredstev. Vsa ta sredstva so bila spet uporabljena za izvajanje povračil EU.« A je računsko sodišče tudi ugotavljalo, da ni jasno, kolikšno breme pomeni to »zalaganje« za domači državni proračun.
Na ministrstvu za finance pravijo: »Zaradi dejstva, da vsi sodni postopki za še vedno odprte nepravilnosti še niso končani, ni mogoče natančno oceniti, kakšno breme bo zaradi tega imel državni proračun. Je pa dejstvo, da so zaradi načina izvajanja (zalaganje sredstev iz proračuna) vsi ti odhodki v državnem proračunu že nastali. V primerih stečajev je praksa EU odvisna od konkretnega primera – če država dokaže, da je storila vse, da bi neupravičeno izplačan denar izterjala, se evropska komisija lahko odloči za 'odpis' terjatev.«
Računsko sodišče tudi ugotavlja, da so se mali kršitelji odzivali hitreje in 95-odstotno vrnili nepravilno porabljen evropski denar, drugače pa je z velikimi kršitelji, kjer so zneski višji od 10.000 evrov, saj je njihova odzivnost le 40-odstotna. Na ministrstvu za finance so povedali: »V primerih višjih zneskov se upravičenci pri ugotovljenih nepravilnostih pogosto zatečejo v sodne postopke, ki so zaradi dejstva, da so bila za sofinanciranje uporabljena tudi evropska sredstva, še dodatno zapleteni, saj je treba pri odločanju poznati tudi vso relevantno evropsko zakonodajo.«
Koliko je t.i. odprtih vračil, ni povsem jasno, na MF odgovarjajo, da »jih je za približno 27 milijonov evrov. Ker je Evropska komisija ob predložitvi zaključnih dokumentov vse odprte terjatve odštela, pomeni, da Slovenija denarja za te projekte ne bo prejela. Izterjava neupravičenih sredstev od posameznih upravičencev oz. rezultat sodnih postopkov ostaja breme državnega proračuna in naloga resornih ministrstev.«
Strateško nad goljufe
Sredi poletja se je tudi Slovenija odločila, da bo pristopila k uporabi orodja arachne, to je orodja evropske komisije za podatkovno rudarjenje. Takrat je Svrk poudaril: »Nacionalni nadzor nad izvajanjem projektov in porabo sredstev je zelo pomemben, zato ga želi vlada izboljšati in okrepiti za hitrejše odkrivanje napak, nepravilnosti ali goljufij. Slovenija bo v okviru izvajanja evropske kohezijske politike zato pristopila k uporabi orodja evropske komisije za podatkovno rudarjenje arachne.«
Tudi zdaj v Svrk pojasnjujejo, da je to orodje namenjeno prepoznavanju projektov, ki bi lahko bili dovzetni za tveganja goljufij, navzkrižje interesov in nepravilnosti. Poveča lahko učinkovitost izbiranja projektov, upravljanja preverjanja in revizije ter dodatno okrepi ugotavljanje, preprečevanje in odkrivanje goljufij. Svrk je kot organ upravljanja že pred časom pripravil tudi sektorsko strategijo za boj proti goljufijam in pri tem opravil analizo sumov goljufij ter s tem seznanil Evropski urad za boj proti goljufijam. Tudi če ne vedno in ne stoodstotno, so, tako se zdi, kršitelji pravil pri uporabi evropskih sredstev in drugi navadni goljufi vse bolj na piki in »pod nadzorom« upravljavcev teh dragocenih razvojnih sredstev.
Tiskane izdaje
