Tiskane izdaje
Približno 40 odstotkov aktualnih izgub v NLB izvira iz poslov v letu 2006 ali pred njim, 40 odstotkov jih je iz leta 2007, 10 odstotkov pa iz leta 2008 je pred komisijo DZ za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu pojasnil Medja. V banki so sicer doslej sistematično pregledali poslovanje z 200 največjimi komitenti, s katerimi so sklenili prek 2000 kreditnih poslov in so vzrok za dobro polovico vseh izgub. Ob pregrevanju nepremičninskega in kapitalskega trga ter veliki sproščeni likvidnosti s strani Banke Slovenije so bile v NLB v omenjenih kritičnih letih sistemsko prisotne okoliščine, ki so povzročile nadpovprečne izgube, zatajil pa je predvsem sistem nadzora.
Tako recimo na kreditnem odboru ni imel pravice veta član, ki je bil zadolžen za upravljanje s tveganji, pri nekaterih poslih pa tudi ni bil upoštevan vidik upravljanja s tveganji, kreditni odbor v NLB pa je vse do leta 2013 vodil član uprave, odgovoren za prodajo, ne pa član uprave, pristojen za upravljanje s tveganji, je na pomanjkljiv sistemski nadzor opozoril Medja.
Interesenti za posojila so šli od banke do banke in posel je dobila tista, ki je posojilojemalca najmanj vprašala, je razmere v kritičnih letih opisal Medja. Visoka likvidnost banke pred šestimi, sedmimi leti, je povzročila tudi velik razmah investiranja prek hčerinskih družb, kar je zdaj – ob poprejšnjem pomanjkjivem nadzoru - vzrok za veliko izgub.
V banki so tako zdaj tožilstvu in preiskovalnim organom že naznanili 32 sumov kaznivih dejanj in tri odškodninske tožbe, pri čemer pa podrobnosti ne razkrivajo. Gre pa za nekdanje in zunanje sodelavce banke, je povedal Medja in dodal, da so preiskovalnim organom predložili vso potrebno dokumentacijo.
