Tiskane izdaje
Ljubljana − Ministrstvo za finance (MF) predlaga obsežne spremembe zakona o davčnem postopku. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku je do 22. junija v javni razpravi.
Predlagatelji z različnimi vzroki utemeljujejo spremembe in dopolnitve zakona o davčnem postopku, pri tem pa ne zanemarijo državnega proračuna: »Cilji zasledujejo tudi povečanje davčnih prihodkov.« Poglejmo, katere spremembe in dopolnitve v osnutku zakona, ki so do 22. junija v javni razpravi, so pomembne za male zavezance, posameznike – večina je povezanih z izvršbo.
»Glavni cilja predloga zakona sta poenostavitev postopkov pobiranja davkov oziroma zmanjšanje administrativnega bremena zavezancem za davek in večja preglednost davčnega postopka. S tem se povečuje tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Predlog zasleduje preprost in pregleden način pobiranja davkov,« napovedujejo predlagatelji.
Po pojasnilih k predlogu zakona je »pregleden, jasen, preprost davčni sistem učinkovitejši za pobiranje davkov«, zagotavlja lažjo uporabo predpisov, zagotavlja večjo pravno varnost davčnih zavezancev, manj obremenjuje gospodarstvo in zato vpliva na konkurenčnost: »Je eden izmed načinov boja proti sivi ekonomiji, prispeva k prostovoljnemu pobiranju davkov, zmanjšuje stroške davčnega zavezanca in davčnega organa.«
Daljši rok za obročno plačilo in odlog
Ministrstvo za finance predlaga spremembe in dopolnitve na več področjih. Med drugim predlaga občutno daljše obdobje za obročno plačilo. Po 103. členu veljavnega zakona o davčnem postopku, ki ureja posebne primere odloga in obročnega plačila davka, finančna uprava zavezancu lahko odobri plačilo davka v največ 12 obrokih ali mu dovoli odlog za največ 12 mesecev, če davčni zavezanec predloži katerega od instrumentov zavarovanja, ki jih našteva 117. člen zakona o davčnem postopku, ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v izbrani register.
Po predlogu ministrstva naj bo rok za obročno plačilo dvakrat daljši: »Predlog zakona dopolnjuje veljavno ureditev tako, da se možnost odloga podaljša z 12 na 24 mesecev in možnost obročnega plačila se z 12 mesečnih obrokov podaljša na 24 mesečnih obrokov. S tem bodo davčnemu zavezancu dane dodatne možnosti za lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti v zvezi s plačevanjem davka.« Še daljše obdobje za poplačilo predlagajo v povezavi s finančnim prestrukturiranjem: »Davčni organ lahko v primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja dovoli obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih.«
Po veljavnem 102. členu zakona o davčnem postopku omogoča davčnim zavezancem »pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom, posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost in združenju oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu«, odlog ali obročno plačilo davkov, če jim grozi hujša gospodarska škoda ali če davčno obveznost zavarujejo in tako zagotovijo poplačilo. V teh primerih finančna uprava po veljavni ureditvi lahko odobri 24-mesečni odlog plačila ali plačilo na 24 obrokov, a mora zavezanec izpolnjevati merila, ki jih predpisuje zakon. V nobenem primeru finančna uprava obročnega plačila ali odloga ne more odobriti za akontacije davka ali davčni odtegljaj.
Spremembe v povezavi z odlogom in obročnim plačilom predlagatelji uvrščajo med ukrepe za dodatne možnosti, »ki davčnemu zavezancu omogočajo lažje plačilo davčnega dolga«.
En transakcijski račun za podjetnika
Med izboljšave zakona za odpravo administrativnih ovir za davčne zavezance v ministrstvu za finance uvrščajo tudi spremembo, po kateri bo smel samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, uporabljati le en transakcijski račun: »Davčnemu zavezancu ne bo več treba imeti ločenega transakcijskega računa za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti. S tem se znižajo stroški vodenja ločenega plačilnega računa (bančne provizije).«
Med ukrepe za odpravo administrativnih ovir, ki otežujejo življenje zavezancev, predlagatelji zakona o spremebah in dopolnitvah zakona uvrščajo tudi izboljšavo za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost. Če bodo ti predlogi obveljali, zavezancem iz dejavnosti ne bo več treba prijavljati parcelnih številk zemljišč pod vinogradi oziroma parcelnih številk zemljišč, ki jih zdaj morajo sporočati zaradi določitev davčne osnove za proizvodnjo vina oziroma oljčnega olja iz lastnega pridelka. »S tem se odpravi administrativna ovira za davčnega zavezanca, namenjena evidentiranju obsega proizvodnje vina in oljčnega olja. Davčni organ bo pridobival podatke, potrebne za odmero, iz podatkov geodetske uprave (Gurs).«
Na seznamu ukrepov proti administrativnim oviram za zavezance so še popravki na področju pobota zavezančevega davčnega dolga s preplačili, v povezavi s plačnikom davka, vračili majhnih zneskov odmerjenih dajatev in različnimi roki za davčne napovedi, ki jih namerava ministrstvo poenotiti ...
Manj ovir tudi za izvršbo
Ministrstvo predlaga tudi več za zavezance pomembnih zakonskih sprememb na področju davčne izvršbe, poleg tega zakon o davčnem postopku usklajuje z zakonom o izvršbi in zavarovanju, ki je prag dohodkov, na katere izvršba ni mogoča, povezal z minimalno plačo. Ministrstvo za finance zdaj predlaga, naj zakon o davčnem postopku iz davčne izvršbe na zavezančeve denarne prejemke izvzame na 76 odstotkov minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo.
Po pojasnilih ministrstva za finance so načrtovane spremembe in dopolnitve zakona na področju izvršbe na splošno naravnane tako, da zagotavljajo »minimalne pogoje za preživetje davčnega dolžnika, upoštevajo ustavno načelo socialne države pri opravljanju izvršbe, vzpostavljajo enakost in pravičnost dolžnikov v davčni izvršbi ter zasledujejo hitrejše in čim višje poplačilo davčnega dolga«.
V ministrstvu v povezavi z izvršbo poudarjajo tudi, da bodo spremembe in dopolnitve zakona, ki na splošno omogočajo večje in hitrejše poplačilo davčnega dolga, skupaj s spremembami in dopolnitvami, ki se nanašajo na izvršbo na premičnine, »preprečile zlorabe dražiteljev in ponudnikov zarubljenih premičnin, ki se v praksi pogosto poslužujejo načinov, s katerimi lahko za zelo nizke zneske kupijo zarubljene premičnine«.
Po predlogu zakona bo mogoče neuspešno izvršbo iz premoženja dolžnika, ki je nosilec kmetije, izterjati tudi od članov kmečkega gospodinjstva, pri čemer ministrstvo omenja poroštvo: »S tem se določi dodatna možnost za poplačilo davčnega dolga.«
Po predlogu zakona bodo banke in hranilnice finančni upravi dolžne dostaviti podatke o dolžnikovem depozitu − o obstoju depozita, znesku in zapadlosti. »Finančna uprava se bo na podlagi tega podatka odločila, ali bo nadaljevala davčno izvršbo na druga, za davčnega zavezanca manj ugodna in praviloma dražja sredstva davčne izvršbe – premičnine, denarne terjatve, nepremičnine, vrednostne papirje –, če vezana sredstva ne zadoščajo za poplačilo davka ali če bi davčna izvršba po sprostitvi teh sredstev že zastarala,« pojasnjujejo predlagatelji.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku bo, če bo zanj glasoval državni zbor, že deseti poseg v osnovni zakon, ki velja od 1. januarja 2006, ko ga je kot del reformnega davčnega paketa uveljavila tedanja vlada Janeza Janše.
Zakon o izvršbi in zavarovanju in zakon o davčnem postopku dolžnika, ki se znajde v izvršbi, varujeta, tako da kljub dolgu ne more ostati brez vira za preživljanje. Tako zakon o davčnem postopku v 160. členu določa, da je mogoče dolžniku ob izvršbi vzeti največ dve tretjini dohodka, ki po zakonu o dohodnini šteje za dohodek iz delovnega razmerja (to sta, na primer, plača in pokojnina), a mora dolžniku ob tem na računu ostati za vsaj 70 odstotkov minimalne plače po zakonu, ki jo ureja.
Ministrstvo za finance zdaj predlaga, naj ta zavarovani znesek pri dohodkih iz delovnega razmerja znaša 76 odstotkov minimalne plače. »Predlagana sprememba izhaja iz zaveze iz socialnega sporazuma za leti 2015 in 2016, po kateri je izvršbo treba urediti tako, da z izvršilnim sredstvom ni možno poseči pod minimalno plačo, zmanjšano za davke in prispevke.«
Dolžnik ima pravico preživeti
Minimalna plača od 1. januarja 2015 znaša 790,73 evra, 70 odstotkov tega zneska pa 553,51 evra. V ministrstvu poudarjajo, da znaša delež obveznih dajatev v minimalni plači 24 odstotkov: »Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da se lahko ob veljavni ureditvi z izvršbo poseže v minimalno neto plačo, kar pa je v nasprotju z zavezo iz socialnega sporazuma, zato je treba sedanjo ureditev spremeniti tako, da to ne bo mogoče. Zato minimalni znesek, ki mora dolžniku pri izvršbi ostati, zvišujemo s 70 na 76 odstotkov minimalne plače.«
Hkrati ministrstvo s spremembami in dopolnitvami v zakon dodaja dodatno zaščito za dolžnika, ki na svoj račun hkrati dobi nakazilo za več mesecev: »Če dolžnik v tekočem mesecu dobi prejemke za več preteklih mesecev hkrati, mora izvrševalec sklepa o izvršbi upoštevati omejitve za vsak posamezen mesec, kadar je iz nakazila razvidno, da gre za prejemke za več preteklih mesecev hkrati.«
Banke, ki zaradi izvršbe preverijo, ali ima njihov komitent sploh denar na svojem računu, si lahko po veljavni ureditvi to storitev poplačajo tudi iz dolžnikovih dohodkov, ki so na splošno izvzeti iz izvršbe, in iz zneska, ki znaša do 70 odstotkov minimalne plače. Ministrstvo za finance zdaj predlaga novi 160.a člen, po katerem si »izvrševalec sklepa o izvršbi« stroškov ne sme poplačati ne iz izvzetih prejemkov ne iz izvzetega zneska.
MF predlaga višji prag za začetek izvršbe
Ministrstvo za finance s spremembami in dopolnitvam v zakon dodaja nove prejemke, ki naj bodo sploh izvzeti iz izvršbe. To so enkratni prejemek ob prvi namestitvi otroka v rejniško družino, ki znaša 280 evrov, denarna sredstva brezposelnih oseb in ostalih iskalcev zaposlitve, ki jim pripadajo za vključevanja v storitve za trg dela in iskanje zaposlitve, ter veteranski dodatek po zakonu, ki ureja varstvo vojnih veteranov.
Po veljavnem zakonu o davčnem postopku finančna uprava (Furs) začne postopek za izvršbo, ko zavezančev dolg iz ene dajatve preseže 10 evrov ali ko njegov dolg za več dajatev preseže 20 evrov. MF zdaj predlaga, naj finančna uprava davčno izvršbo začne, ko znesek dolga pri zavezancu preseže 25 evrov: »Predlagana ureditev zasleduje načelo ekonomičnosti postopka ter znižanje stroškov davčnim zavezancem in davčnemu organu.«
Furs zdaj ne izda odmerne odločbe, če bi davek znašal do 10 evrov, a to velja le pri virih, ki pripadajo državi. Ministrstvo zdaj predlaga, naj enako pravilo velja pri dajatvah, ki se stekajo v proračune samoupravnih lokalnih skupnosti, le meja naj bo tu nižja, do 5 evrov.
V povezavi z davčnimi obveznostmi gospodarskih družb in podjetnikov ministrstvo ob posebnih razmerah in pogojih predlaga dvakrat daljši rok za obročno plačilo in odlog plačila dajatev – s sedanjih 12 na 24 mesecev. V zakon vključuje še petletni rok za plačilo, saj predlaga: »Furs lahko v primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja dovoli obročno plačilo davka v največ 60-mesečnih obrokih.« V tabeli prikazujemo statistiko finančne uprave o odlogih in obročnih plačilih dajatev v letih 2013 in 2014: ta kaže, da finančna uprava ne ugodi vsem prosilcem.
