Migranti naj oljašavo obdržijo, študenti ne vse

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je obravnaval davčni sveženj. Neokrnjene ugodnosti za čezmejne delovne migrante.

Objavljeno
27. november 2012 12.27
Posodobljeno
27. november 2012 13.00
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Ljubljana - Olajšava za čezmejne delovne migrante naj ostane, študentsko olajšavo znižajmo za četrtino, so se z večino glasov odločili člani državnega zbora za finance in monetarno politiko, ki ga vodi Andrej Šircelj iz SDS. Na mizi so imeli davčni sveženj.

Večina odbornikov se je strinjala: zakoni o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, davka od dohodkov pravnih oseb in davčnega postopka ter novi zakon o obdavčitvi finančnih storitev so primerni za tretjo obravnavo v državnem zboru.

Zakon o davku na finančne storitve - nekateri mu pravijo kar davek na položnice - bo veljal za finančne ustanove, na primer banke in borznoposredniške hiše. Osnova zanj bodo provizije, stopnja obdavčitve bo 6,5-odstotna, kakršna od uvedbe davka na dodano vrednost že velja pri zavarovalnih poslih. Opozicijski poslanci so danes še najbolj odločno nasprotovali prav tej novi dajatvi. Opozarjali so, da ji nasprotuje tudi Banka Slovenije, svarili vladne stranke, da bodo tako še podražili položnice, in izpostavljali težave bank: niso bili uspešni, zakon gre naprej.

Davčni dolžniki na seznam

Vlada sama neposredno ne more predlagati dopolnil k predlogom zakonov, ki jih je že izročila v zakonodajni postopek, zato dopolnila vložijo poslanske skupine vladnih strank. Te so k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku dodale skoraj 40 dopolnil, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Spremembe v tem zakonu bodo na primer omogočile objavo davčnih dolžnikov z imeni: davčna in carinska uprava bosta po načrtih vlade aprila 2013 prvič objavili seznam z imeni dolžnikov, ki bodo več kot 90 dni dolgovali več kot 5000 evrov obveznih dajatev. Poslanci opozicijskih strank so se spraševali, ali bosta davčna in carinska služba za novo nalogo usposobljeni. Minister za finance ne pričakuje težav.

Migrantom več kot študentom

Z načrtovanimi spremembami in dopolnitvami zakona o dohodnini je nameravala vlada odpraviti olajšavo za čezmejne delovne migrante, ki jo je leta 2008 v zakon vključila tedanja vlada Boruta Pahorja. Po zakonu o dohodnini je čezmejni delovni migrant slovenski rezident s plačo iz tujine, »ki se zaradi opravljanja dela v tujini vsak dan ali najmanj enkrat na teden vrača v Slovenijo«. Letos znaša olajšava 7406,28 evra. Po besedah ministra za finance Janeza Šušterišča se jo je vlada za zdaj odločila obdržati, ker se bo o njej izreklo ustavno sodišče, pogovarjali pa so se tudi s predstavniki Civilne iniciative Apače, ki združuje predvsem slovenske rezidente s plačo iz Avstrije. Vlada bo počakala tudi na njihove predloge. »Vprašanja, povezana z olajšavo, so zapletena,« je dejal predsednik odbora Andrej Šircelj. Predstavnica zakonodajno-pravne službe državnega zbora je povedala, da je bila zanje ta olajšava sporna že ob uvedbi. Upravno sodišče, ki je zahtevalo ustavno presojo, pa hoče vedeti, ali je po ustavi sprejemljivo razlikovanje med zavezanci, kakršno omogoča ta posebna osebna olajšava. Letos znaša 7406,28 evra, poleg nje pripada zavezancem tudi splošna olajšava, obe skupaj dosegata skoraj deset tisoč evrov, kolikor znaša splošna olajšava v Avstriji. Uveljavlja jo malo manj kot 1500 zavezancev.

Študentsko olajšavo, ki jo prav tako ureja zakon o dohodnini, je nameravalo ministrstvo za finance sprva, ko je še pripravljalo dopolnitve in spremembe zakona, sploh odpraviti, kar je razkrilo v spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini. S predlogom zakona, ki ga je izročila državnemu zboru, je nameravala vlada olajšavo znižati za polovico, zdaj predlaga, naj ostane pri 75 odstotkih veljavne, ki za leto 2012 znaša 3228,45 evra. »Študentsko delo je zanje pomemben socialni korektiv. Upoštevati moramo tudi, da se slabša materialni položaj njihovih staršev,« se je za neokrnjeno olajšavo zavzel poslanec Pozitivne Slovenije Alojzij Potočnik, a brez uspeha.

Pavšalno in cedularno

V zakon o davku od dohodkov pravnih oseb in v dohodninskega je v vlada vključila pavšalno obdavčitev za podjetnike, pri katerih letni promet ne presega 50.000 evrov: imeli bodo pravico do 70 odstotkov normiranih stroškov in do 20-odstotne cedularne obdavčitve. Vladna večina ni bila za predlog, da bi mejo zvišali na 100.000 evrov letnega prometa, pa tudi ne za zamisel Socialnih demokratov, naj bo cedularna obdavčitev pri njih vendarle progresivna. Zakon o dohodnini uvaja tudi cedularno obdavčitev najemnin.