Tiskane izdaje
Ljubljana − Stroški dela bodo še ta teden spet pred socialnimi partnerji. Minister za finance Dušan Mramor namerava prednje prinesti nove predloge, potem ko je v začetku marca skupaj s sodelavci opravil prvi krog informativnih pogovorov z zbornicami in sindikati. Tudi pri tej mali davčni reformi ne namerava spremeniti izhodišča: proračunskih prihodkov ne sme znižati, sprejemljivo je torej le prestrukturiranje davčnih virov.
»Na Trgovinski zbornici Slovenije skupaj z drugimi delodajalskimi organizacijami, socialnimi partnerkami, v kratkem pričakujemo predstavitev ministrstva za finance o novih izhodiščih ali usmeritvah predvidene davčne reforme, ki jih bomo proučili in se do njih opredelili,« nam odgovarjajo v tej ustanovi, ko preverimo, ali se že pripravljajo na drugi krog predstavitev.
Minister za finance Dušan Mramor je že razkril nekaj zamisli za nižjo obdavčitev plač s posegom v dohodninsko lestvico, a je napovedal tudi, da to ni vse, kar nameravajo ponuditi delodajalcem. »Ministrstvo bo nabor rešitev še nekoliko dodelalo in ga predvidoma ta teden posredovalo našim sogovornikom, s katerimi smo se že srečali v prvem krogu procesa davčnega prestrukturiranja. To bo podlaga za nadaljevanje pogovorov,« nam v imenu ministrstva odgovarja Peter Bajec iz službe za stike z javnostjo. Iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pred novim krogom pogovorov sporočajo: »Da, strinjamo se, vlada naj pravično prestrukturira davčna bremena in poviša neto plače delavcev.«
Manj za davek, več za neto plačo
Na ministrstvu za finance še vedno iščejo formulo za nižje stroške dela pri visokih plačah, pri čemer ne omenjajo posegov v stopnje prispevkov za socialno varnost − tudi ne socialne kapice, ki se je je zdaj v delodajalskih organizacijah oprijelo ime razvojna kapica.
Tako vsaj pri plačah kot edina možnost ostane dohodnina, torej nižji delež te dajatve v bruto plači zaposlenega. Izračuni ministrstva za finance kažejo, da se slovenska konkurenčnost pri stroških dela – torej v skupnem deležu dohodnine in prispevkov za socialno varnost – konča, ko mesečno izplačilo preseže 2,5-kratnik povprečne slovenske bruto plače – ta je januarja znašala 1559,79 evra, neto 1015,85 evra. Na tej ravni stroški dela v slovenski bruto plači dosežejo 51 odstotkov in so še vedno nižji kot pri zahodnih konkurentkah Avstriji (52), Franciji (56,2) in Italiji (56,7), a višji kot v Nemčiji, kjer dosežejo 49,2 odstotka, ali na vzhodu od Češke do Estonije, kjer se gibljejo od 37,1 do 64,2 odstotka.
V Slovensko-nemški gospodarski zbornici, ki jo vodi Gertrud Rantzen, z anketami o gospodarskem okolju v Sloveniji redno spremljajo razpoloženje med podjetji z nemškim kapitalom. Letos poročajo o večjem optimizmu med njimi, ker pričakujejo, da se bo gospodarsko okolje tu kmalu še izboljšalo. Bolje kot lani podjetja z nemškim kapitalom ocenjujejo pogoje za raziskave in razvoj v Sloveniji, hvalijo lokalne dobavitelje, tudi produktivnost zaposlenih, zadovoljna so z višjo ravnjo politične stabilnosti in pravne varnosti ter plačilne discipline.
»Slabo voljo pa podjetjem z nemškim kapitalom v Sloveniji povzročajo predvsem stroški dela, fleksibilnost delovnega prava, davčni sistem in davčna obremenitev. Že vrsto let je Slovenija po raziskavi med podjetji z nemškim kapitalom na teh področjih zasidrana na zadnjem mestu,« ugotavlja Gertrud Rantzen.
Predloge za davčno prestrukturiranje in manjše stroške dela so pripravili in v Deklaraciji TNI objavili tudi v Forumu tujih investitorjev, ki pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije povezuje 30 slovenskih gospodarskih družb v tujem lastništvu. Vodi ga predsednik Lekove uprave Vojmir Urlep.
Svojo davčno pobudo bodo obravnavali in po razpravi predstavili prednostne ukrepe jutri na Vrhu podjetij v tuji lasti. Za znižanje obdavčitve dela in povečanje spodbud za zaposlovanje strokovnjakov predlagajo uvedbo razvojne (socialne) kapice pri 2-kratniku povprečne plače, znižanje progresivnosti dohodninske lestvice nad 1,8-kratnikom povprečne bruto plače ter umik najvišje, 50-odstotne dohodninske stopnje. Njihove davčne pobude so podobne predlogom, ki sta jih skupaj pripravili Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije ZDSS (glej tabelo).
V Sloveniji je sicer 9470 podjetij v tuji lasti, pri njih pa 93.000 zaposlenih, torej več kot petina vseh. »Na prvem vrhu podjetij v tuji lasti se bomo osredotočili na davčno reformo. Znižanje obdavčitve dela, povečanje spodbud za zaposlovanje strokovnjakov in znižanje progresivnosti dohodninske lestvice so med našimi ključnimi predlogi,« poudarjajo v forumu.
Rezerva: dobiček in davčne blagajne
Finančni minister Dušan Mramor vztraja, da je o nižjih stroških dela mogoče govoriti le v povezavi s prestrukturiranjem davčnih virov, tako da izboljšave v korist zavezancev ne bodo znižale proračunskih prihodkov, saj mora država vsa naslednja leta zmanjševati proračunski primanjkljaj, letos za 914 milijonov evrov.
Kot nadomestilo za prihodke, ki bi jih proračun izgubil zaradi blažje dohodnine na visoke plače, v ministrstvu za finance za zdaj omenjajo za tri odstotne točke višjo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, torej 20-odstotno namesto sedanje 17-odstotne, ki ji številne olajšave za zavezance znižajo na povprečno raven 11,3 odstotka. V finančni upravi zdaj še urejajo in proučujejo najnovejše podatke o prilivih iz obdavčitve podjetij, ki so do 31. marca poročala o preteklem davčnem letu.
Dodatne prihodke za javne finance si na ministrstvu za finance obetajo tudi od manj zapletenih postopkov pri odmeri davkov, večje učinkovitosti finančne uprave in posebej od davčnih blagajn oziroma obveznega potrjevanja računov pri plačilih z gotovino, ki je obvezen od januarja letos.
Prve zanesljive podatke o vplivu davčnih blagajn na proračunske prihodke bo finančna uprava lahko zbrala maja. Do konca aprila ji bodo namreč obračune davka na dodano vrednost (DDV) za leto 2016 prvič oddali tudi majhni davčni zavezanci, ki ji poročajo na tri mesece. Ti so zanjo posebej zanimiva skupina zaradi velikega deleža plačil v gotovini, res pa je tudi, da velik delež malih podjetij ni vključen v sistem DDV, ker je njihov letni promet nižji od 50.000 evrov. So pa zavezani dohodnini ali davku od dohodkov pravnih oseb.
