Ministrstvo od RC IKT zahteva vračilo 2,4 milijona evrov

Razlog naj bi bilo neizpolnjevanje pogojev začetne investicije. V tehnološkem parku RC IKT deluje več kot 50 podjetij.

Ba. Pa., STA
Wed, 06.01.2016, 14:54

Ljubljana - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo od Razvojnega centra Informacijsko komunikacijskih tehnologij Kranj (RC IKT) zahteva vračilo 2,4 milijona evrov, ki jih je leta 2011 odobrilo ministrstvo. Razlog naj bi bilo neizpolnjevanje pogojev začetne investicije.

Ministrstvo je RC IKT k vračilu sredstev pozvalo konec lanskega septembra. Dodatno pa zahteva še 450.000 evrov iz naslova domnevno neupravičenih stroškov investicij ter vse pripadajoče zamudne obresti, je pojasnil direktor centra Roman Kužnar. Ob tem v negotov položaj postavlja delovanje več kot 50 podjetij, ki delujejo v tehnološkem parku, ter samega podjetja RC IKT.

Negotovost glede morebitnega vračila domnevno neupravičeno izplačanih sredstev sicer traja že od leta 2014, ko je RC IKT prejel prvi poziv ministrstva za vračilo dela sredstev, ki je temeljil na reviziji Urada RS za nadzor proračuna. V RC IKT so v odzivu ter pritožbi na poročilo urada pojasnili, da so vse postopke izvajali skladno z razpisnimi pogoji in navodili ministrstva.

Ministrstvo zavrnilo dostop do dokumentov

V RC IKT so od ministrstva zahtevali tudi dostop do dokumentov z dodatnimi mnenji na revizijsko poročilo, pripravljenih s strani sektorja državnih pomoči na ministrstvu za finance ter Evropske komisije. Ministrstvo je vlogo o posredovanju dokumentov zavrnilo, pri čemer se po besedah Kužnarja poraja dvom o usklajenosti mnenj ter transparentnosti postopka.

Prijavo na razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj ESRR - Razvojni centri slovenskega gospodarstva RCSGK je konzorcij družbenikov RC IKT oddal leta 2011. V poslovnem načrtu, ki so ga predložili prijavi, so natančno opredelili podrobnosti projekta. O upravičenosti nakupa in adaptacije stavbe, ki so jo nato preuredili v moderen Tehnološki park, pa so se pozanimali tudi pri ministrstvu, ki je takrat pritrdilo upravičenosti stroškov, je pojasnil Kužnar. Do leta 2014 je ministrstvo potrdilo tudi vseh šest vmesnih poročil o poteku projekta.

Napačni argumenti birokratov

Glavni direktor Iskratela, največjega deležnika v projektu, Željko Puljić, meni, da v slovenski javni upravi niso sposobni revidirati tovrstnih projektov, zato se z napačnimi argumenti in izhodišči spuščajo v birokratske podrobnosti, na način, da prikrivajo dokumente.

Po njegovih besedah v Iskratelu ter drugih deležnikih z ukrepom ministrstva sicer ni nastala nepopravljiva škoda, nastala pa je poslovna škoda, ki bo imela kratkoročen vpliv na tok denarja. Ob tem je pojasnil, da bodo kljub zavračanju očitkov, zahtevana sredstva ministrstvu vrnili, vložili pa bodo tožbo.

Podaril je, da bodo vsi zaposleni ostali na delovnih mestih. »Zagotovili bomo nadaljnje delovanje, vendar ne pod okriljem države ali EU.«

Puljić je še dodal, da bodo v izogib ponovitvi situacije pred morebitno prijavo na razpise v okviru programa pametne specializacije, zahtevali revizijo razpisne dokumentacije, ki bo preverila ustreznost razpisa. Hkrati pa razmišljajo tudi o vložitvi revizije na celotni program razvojnih centrov. »Če je naš projekt padel, bi po tej logiki morali pasti tudi ostali.«

Slabo sporočilo gospodarstvu

Direktor Tehnološkega parka Ljubljana Iztok Lesjak je izpostavil pomen izgradnje tovrstnih razvojnih in podjetniških centrov. Kot je pojasnil, so s tehnološkim parkom presegli skoraj vse kazalnike povečanja gospodarske rasti, hkrati pa so upoštevali vse pogoje razpisa. Lesjak je zato prepričan, da je odločitev ministrstva slabo sporočilo slovenskemu gospodarstvu.

RC IKT so leta 2011 ustanovile družbe Iskratel, Tehnološki park Ljubljana, Borea, Zavod tehnološka mreža in Ustanova Sintesio, kot edinstven razvojni center za informacijske in komunikacijske tehnologije v osrednji Evropi. Je subjekt inovativnega okolja v gorenjski regiji ter povezuje več kot 50 podjetij, ki imajo skupaj preko 200 delovnih mest in ustvarjajo preko 20 milijonov evrov prometa letno.

 

Prijavi sovražni govor