Tiskane izdaje
Ljubljana - Izid ameriških volitev nas opozarja, da moramo biti pri pripravi državnega proračuna precej previdnejši, kot je veljalo pred mesecem, pravi nekdanji minister za finance Mitja Gaspari in predlaga proračunsko rezervacijo, težko do sto milijonov evrov.
Kako vidite državni proračun 2017? Kako problematičen je za vas mogoče tristomilijonski primanjkljaj zaradi nedogovora o plačah zdravnikov in javnega sektorja?
Najprej bi morali pogovor usmeriti od naših notranjih tem k dogajanju okrog nas. Negotovosti v zunanjem okolju zdaj postajajo relativno velike in vse pomembnejše za to, kaj se bo prihodnje leto, dve, dogajalo z našimi javnimi financami.
Kam merite?
Izid volitev v Ameriki prav gotovo ne bo nevtralen za Unijo in njeno gospodarstvo. Glede na to, kaj se vidi po prvih znakih, če se bodo uresničile napovedi v ZDA, to ne bo najbolje vplivalo na Evropo. V tem primeru bi v slovenskem proračunu preventivno, za vsaj eno leto vnaprej, pustil nerazdeljeno rezervo, s katero bi poskušal amortizirati prihodnja presenečenja.
V diskusiji o tem, kaj vse lahko porabimo več, ker imamo gospodarsko rast, bi zato zdaj morali biti precej previdnejši kot pred kakim mesecem ali dvema. To velja tudi za pogajanja o plačah, kjer bi kakršnokoli povečanje moralo biti zmerno in postopno.
Osredotočiti bi se morali na hitrejšo porabo evropskih sredstev, z boljšo organizacijo delovanja v vladi. Dodatna velika neznanka je delovanje evropskega sistema za ugotavljanje proračunskega salda in strukturnega primanjkljaja. Sloveniji so dali neki »odpustek«, a ne zato, ker bi priznali, da je njihova metodologija napačna, ampak da bi prikrili napake, ki so se v preteklih letih dogajale v EU.
Ko omenjate negotovosti iz ZDA - smo na pragu nove globalne recesije?
Kar napoveduje novi predsednik Trump, gotovo pomeni oživljanje gospodarske aktivnosti v Ameriki na račun drugega dela sveta. Ker je Evropa z Ameriko precej povezana, investicijsko, varnostno in še kako, bi tak koncept lahko pomenil veliko večje stroške za varnost in zmanjšanje izvoznih možnosti evropskega gospodarstva, s tem pa tudi manjši izvoz slovenskega gospodarstva v Evropo.
Ko omenjate večjo rezervo za slabe čase - na kaj mislite? Nekaj deset milijonov evrov, več?
Na pamet je težko reči, a predlagal bi do sto milijonov evrov. To ne pomeni, da bi bil proračun manjši, ampak da tisto, kar je že namenjeno kot pravica, ni v celoti razdeljeno. Zakonodaja to omogoča, pozna proračunsko rezervo za elementarne nesreče in proračunske rezervacije, ki so nekakšen interni proračunski sklad, namenjen poznejši, ne takojšnji uporabi.
Sedanja vlada in predvsem pa ministrica za finance napovedujeta zmanjševanje našega javnofinančnega primanjkljaja, ki naj bi se leta 2017 menda znižal za kar 0,9 odstotne točke. Ali na papirju že prehitevamo direktive iz Bruslja? Kako realne so te napovedi?
Ker še ni usklajeno to, kar je vezano na plače zdravnikov in javnega sektorja, se ne bi prehitro veselil končnega rezultata, še posebno ker tudi ne vemo, kakšna bo pozneje realizacija proračunskih prihodkov in posledično odhodkov.
Da, kot nekdanji minister dobro veste, da je sprejeti proračun v parlamentu ena stvar, poznejša praksa pa je lahko nekaj drugega.
Na žalost. Še posebno če so negotovosti večje.
So proračunske prioritete za leto 2017 (infrastruktura, varnost, zdravje, znanost, zaposlovanje) prave?
Načelno so v redu, sicer pa nimajo veliko izbire, glede na to, kakšni problemi jih lahko čakajo za ovinkom. Za nas je zdaj največja prioriteta to, da si v tako negotovih mednarodnih okoliščinah sposoben, prilagodljiv, fleksibilen, še posebno če si majhno, odprto gospodarstvo.
Kaj v ZDA in Evropi lahko pričakujemo od obrestnih mer in možnosti za novo zadolževanje?
V Ameriki je očitno - če se trgi prav odzovejo, na to, kar je obljubil novi predsednik, kar pa sicer ni nujno - da se bodo obrestne mere zvišale. Predpostavlja se, da oboje, veliki infrastrukturni izdatki in tako veliko zniževanje davkov, mora pospešiti povečanje primanjkljaja in delno tudi inflacijo. To pa pomeni, da bodo bolj atraktivne delnice kot obveznice. Cene obveznic se bodo zniževale, zahtevani donos pa se bo povečeval. To pomeni, da se bodo za države, tudi v Evropi, poslabšali pogoji za zadolževanje na mednarodnem trgu.
Po črto, kaj nam je storiti?
Braniti bo treba rast, ki bo čez mesec ali dva zelo dobra, čeprav se zdaj mnogim zdi zelo povprečna. S proračunskimi rezervacijami si zdaj lahko pomagamo, da si vnaprej ne zmanjšamo možnosti za hiter odziv. Če pa bo Evropa vztrajala pri svoji relativno neumni politiki fiskalnega stiskanja - da naj samo monetarna politika poskrbi za rast, fiskalna politika pa se še naprej vede tako, kot se zdaj, bo to gotovo samo še dodatno poslabšalo njen položaj.
Varčevanje, »austerity 2.0«, v Evropi zdaj ne pride v poštev?
Če si želimo kaj slabega, je to najboljše povabilo. Lahko bi rekli, da bi v tem primeru Američani izvozili recesijo v Evropo.
