Morebitna ukinitev bankovca za 500 evrov postavlja veliko vprašanj

Uporaba v nezakonitih poslih je del problema. Kar 56 odstotkov prebivalcev evrskega območja petstotaka še nikoli ni videlo.

Sun, 13.03.2016, 20:00
»Problem niso zločinci, ampak sovražniki svobode in premoženja – in ti sedijo na finančnih ministrstvih in državnih bankah.«

Večina od nas bankovca za petsto evrov najbrž še ni imela v svojih denarnicah, zaradi največjega papirnatega denarja skupne evropske valute in enega največjih v svetu pa se pravkar bije še en vroč monetarni spor.

Tisti, ki bi petstoevrski bankovec radi videli umaknjenega iz obtoka, verjamejo, da od toliko denarja na enem samem lističu papirja največ pridobijo zločinci in teroristi, ki z njim za plačevanje svojih temačnih poslov ne potrebujejo več velikih kovčkov z denarjem.

Skupna evropska valuta svojega največjega bankovca ne bo pogrešala, saj dolar odlično deluje z največjim bankovcem za sto enot in britanski funt celo le s petdesetimi enotami, verjamejo zagovorniki ukinitve. Navajajo raziskavo Europola iz julija lani, ki pri tisoč milijardah evrov v obtoku tridesetodstotni delež pripisuje bankovcem za pesto evrov, 56 odstotkov prebivalcev evrskega območja pa jih še nikoli ni videlo.

Omejevanje gotovine olajšuje nadzor nad plačili

Prizadevanja za odstranitev bankovca za petsto evrov potekajo hkrati s pobudo nemških socialdemokratov za omejitev gotovinskih transakcij na pet tisoč evrov. Nekatere države že poznajo takšne omejitve, v Nemčiji, kjer jih ne, pa vsakoletni obseg pranja denarja ocenjujejo na sto milijard evrov. Z omejitvijo gotovinskega poslovanja bi radi lažje nadzorovali njihove posle. »Povedali smo že, da se ne bomo izključili, če se bodo priključili drugi,« pravi tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Trdne predloge evropske komisije za boj proti financiranju teroristov in drugih zločincev je mogoče pričakovati še pred poletjem.

Nekateri pa se zavzemajo kar za odpravo vse gotovine, ki je po njihovem prepričanju draga, nepraktična in celo tveganje za zdravje ljudi. »Gotovina ne bo ukinjena. Pika,« ta čas na spletnem portalu nemškega finančnega ministrstva poudarja sam Schäuble.

V intervjuju za ulmski časopis Sudwest Presse je vsem, ki bodo želeli vse svoje premoženje skrivati pod žimnico, zagotovil, da bodo to lahko počeli še naprej, čeprav tudi sam dvomi o razumnosti takšnega dejanja. Neodvisno od teh razprav v Evropski centralni banki razmišljajo o odpravi bankovca za petsto evrov in tudi Schäuble odkrito priznava, da do objave teh razmišljanj sam ni vedel za njihov obstoj. »Tudi tu gre za ukrepe proti kriminalu. Bankovec za petsto evrov je pri zločincih zelo priljubljen, gotovina pa ni pod sporna. Kdor domneva drugače, je šarlatan.«

»To je popolnoma zgrešena politika.«

Nekaj takšnega je v četrtek izjavil celo eden najvplivnejših ekonomistov »nemške šole« Hans-Werner Sinn iz münchenskega inštituta Ifo. ECB je obtožil, da ne dela denarne politike, ampak prerazporeja proračunski denar za reševanje »zombijskih« bank in držav, zrelih za stečaj. Razmišljanja o ukinitvi bankovca za petsto evrov ga navajajo k še večjemu strahu pred »nadaljnjimi koraki te vrste«, ki bodo še podražili shranjevanje gotovine.

»To je popolnoma zgrešena politika.« Da kljub težavam s pranjem denarja z omejevanjem gotovinskega plačevanja ne bi smeli iti predaleč, opozarja tudi visoki krščanskodemokratski politik Ralph Brinkhaus. »To se lahko konča pri velikem bratu!« Da je gotovina živa zaščita podatkov, ki je ne bi smeli ogrožati, verjame tudi Klaus Müler iz nemškega zavoda za zaščito potrošnikov.

Po pariških terorističnih napadih pa evropska komisija, Evropska centralna banka, OECD in drugi resno razmišljajo o boljšem nadzoru nad finančnimi transakcijami in poleg omejevanja uporabe anonimnih kreditnih kartic ter večjega nadzora je v igri tudi ukinitev bankovca za petsto evrov. Za to so pristojni v frankfurtski ustanovi in po napovedi člana izvršilnega odbora ECB Benoîta Cœuréja bodo že kmalu odločili o njegovi usodi. Argumenti za obstoj tega bankovca so vse manj prepričljivi, je francoski ekonomist povedal časopisu Le Parisien, a tudi priznal, da vse članice evrskega območja se ne strinjajo z njegovo ukinitvijo.

Bi res lahko trpela tudi vrednost valute?

Nekateri pa se ne bojijo le za osebno svobodo, ampak tudi za vrednost skupne evropske valute, analitiki Bank of America Merrill Lynch verjamejo, da bodo v tem primeru pridobile druge valute in še posebno dolar ter švicarski frank. Weltov Sebastian Jost navaja domneve Athanasiosa Vamvakidisa, da bodo mnogi, ki cenijo možnost hranjenja denarja v bankovcih za petsto evrov, svoje premoženje pač preselili v druge valute.

Najverjetnejši kandidat za takšne menjave se mu zdi švicarski frank, ki daje na voljo bankovce za tisoč frankov. Ta je zelo priljubljen tudi v svoji domovini, kjer po teh podatkih z njim opravljajo kar 61 odstotkov gotovinskih transakcij, evrski gotovinski varčevalci pa bi svoje premoženje lahko preselili tudi v dolar. Ta nima takšnih bankovcev, je pa najbolj likvidna valuta sveta in bo takšna verjetno tudi ostala.

Vse šibkejši evro se analitiku Bank of America Merrill Lynch ne zdi slab sam po sebi, saj lahko spodbuja gospodarsko rast, dražji uvoz pa lahko podpre inflacijo, ki bi jo v ECB radi videli malo pod, a blizu dveh odstotkov. Nekateri nemški analitiki pa tudi iz tega sklepajo, da Mario Draghi o ukinitvi bankovca za petsto evrov ne razmišlja le iz varnostnih razlogov, ampak tudi zato, ker bi svoje cilje tako podprl še z enim vzvodom.

Nemški kritiki negativnih ali neobstoječih obrestnih mer ter kvantitativnega sproščanja so zato še bolj v dvomih, njihov ideal je še vedno trdna evropska valuta po zgledu zahodnonemške marke, Draghiju pa očitajo, da se bolj zgleduje po liri.

»Gotovina je svoboda!« dodaja Holger Steltzner iz časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung. »Problem niso zločinci, ampak sovražniki svobode in premoženja – in ti sedijo na finančnih ministrstvih in državnih bankah.« Poudarja, da je že Dostojevski denar označil za stisnjeno svobodo, a devetnajsto stoletje še ni poznalo digitalnega plačevanja in drugih možnosti totalnega nadzora, ki jih zdaj izkoriščajo države, finančni instituti in ponudniki interneta.

Prijavi sovražni govor