Mramor: Dokapitalizacija prvi korak do gospodarske rasti

Ljubljana – Sanacija bančnega sistema se začenja veliko prepozno, ugotavlja nekdanji finančni minister in ekonomist Dušan Mramor, so pa rezultati stresnih testov pomemben korak k odpravljanju težav v gospodarstvu. S tem se strinjata tudi ekonomista Jože P. Damijan ter ekonomist in nekdanji finančni minister Janez Šušteršič.

»Stresni testi in napovedana dokapitalizacija treh slovenskih bank so pomemben korak. Ni zadnji, je pa pomemben, saj lahko pripomore, da začne gospodarstvo delovati bolje in da pridemo v območje gospodarske rasti. Le z gospodarsko rastjo bomo relativno zadolženost podjetij lahko zmanjševali. Rast bo vplivala tudi na zmanjšanje deleža dolžniškega kapitala, zmanjšanje državnega dolga, na deficit in proračun države. Kar se je zgodilo včeraj in se še bo v prihodnjih dneh, je zelo pomembno za prihodnjo rast,« meni Dušan Mramor. Grenki del te zgodbe je, dodaja, da so vse države, ki so se znašle v težavah, izvedle dokapitalizacijo bank že leta 2009, Slovenija pa to počne konec leta 2013, kar je po njegovem mnenju zelo pozno. Evropska komisija v teh državah ni zahtevala stresnih testov, kar priča o tem, da je Slovenija podvržena posebnemu režimu, zato tudi ne dovoli takojšnje dokapitalizacije, ampak mora Slovenija čakati na formalno odobritev.

»Višina ugotovljene bančne luknje je nekoliko višja od mojih pričakovanj, a bistveno ne odstopa. Očitno je, da so bili ocenjevalci bančnega sistema nekoliko bolj konservativni, kar z vidika zaupanja v bančno finančni sistem niti ni tako slabo. Zaradi tega bo potrebna nekoliko višja zadolžitev, a bomo po drugi strani imeli banke, ki bodo po moji oceni prekapitalizirane, bo pa to imelo dobre učinke pri zaupanju v bančni sistem,« pravi Mramor.

Ekonomist Jože P. Damijan je v svojem blogu zapisal, da tudi njega višina bančne luknje za NLB, NKBM in Abanko ni presenetila. Celotni strošek reševanja bančnega sistema za državo bo 3,66 milijarde evrov, ugotavlja Damijan, to je v višini deset odstotkov BDP, kar je po njegovi oceni še vedno obvladljiv strošek. Pravi, da bo sanacija bank »le prvi nujni korak k prestrukturiranju in ponovnemu okrevanju gospodarstva«. Naslednji korak bi moral biti prestrukturiranje prezadolženih bank, drugi privatizacija bank, tretji pa zagon gospodarstva. Nujne bodo naložbe v transportno in logistično infrastrukturo, za kar bi morali v prihodnjih petih letih zagotoviti od 2,5 do tri milijarde evrov, na drugih področjih pa debirokratizacija, zniževanje davkov za delo, nujna uvedba socialne kapice in druge reforme. »Pred nami so tri do štiri leta napornega in bolečega prestrukturiranja (...) Toda po petih letih sivine in depresije končno lahko bolj optimistično zremo v prihodnost.«

Več se bo iztržilo na slabi banki

Janez Šušteršič se strinja, da so bile predstavljene številke o bančnem primanjkljaju pričakovane, ker je vlada javnost nanje postopno pripravljala, tako da je tudi 4,7 milijarde evrov sprejemljivih, kar pa je še vedno veliko in predvsem drago. »Toliko zdaj to je, če imamo toliko denarja na zalogi, bomo potem težave rešili. Rezultati stresnih testov kažejo, da je bilo premoženje bank, ki ga še imajo, zelo nizko vrednoteno in so zato izgubile veliko kapitala. Sanacija bank bo zelo draga, če bo kaj dobrega od tega, se bo pokazalo v naslednjih korakih, če bodo banke delovale drugače in če bodo dobile resne lastnike namesto države.« Nekdanji finančni minister meni, da bo sanirane banke težko prodati za štiri milijarde evrov, po njegovem mnenju se bo več iztržilo na slabi banki. »Verjetno bi bilo bolje, če bi podelili več jamstev slabi banki in namenili manj neposrednega denarja bankam, ker s prodajo bank ne bomo veliko dobili. Glavno vprašanje pa je, ali bomo znali te banke do prodaje oživiti in preprečiti podeljevanje slabih kreditov.«