Tiskane izdaje
Transgaz SA je monopolni lastnik in upravljavec plinovoda v Romuniji. Operirajo z več kot 13.000 kilometri dolgim omrežjem za distribucijo plina. Podjetje je sicer v večinski državni lasti (58 odstotkov), vendar so preostali lastniki razpršeni in tako ustvarjajo razmeroma visoko likvidnost delnice na borzi v Bukarešti. Ta je primerljiva s Krkino delnico, ki je najbolj likvidna delnica na Ljubljanski borzi.
Kot rečeno, je Transgaz monopolist na svojem trgu in zato podvržen državni regulaciji, kar zadeva določanje cen. Pravila so oblikovana tako, da podjetju ob premišljenem poslovanju in obvladovanju stroškov na koncu ostane dovolj dobička, ki mu omogoča ustrezne investicije za posodobitev omrežja in za razdelitev dividende delničarjem.
Potrebe držav EU po energiji predvidevajo dokaj stabilno porabo v prihodnjih 20 letih. Največji problem je, da so zaloge plina v EU čedalje manjše in ga bo za zagotavljanje ustreznih količin treba čedalje več uvažati iz držav, ki niso članice EU. Pred nekaj leti se je zdelo, da bo razliko v količinah pokrila Rusija z zgraditvijo Južnega toka. Zaradi prevelike odvisnosti od ruskega plina se je gradnja omenjenega projekta končala in začel se je alternativni projekt, ki bo plin v EU pripeljal iz drugih azijskih držav skozi Turčijo.
Pri tem transportnem koridorju bo ključno vlogo odigrala Romunija (Transgaz). Trenutni plinovod v Romuniji je speljan izključno po Romuniji in ni povezan z nobeno od sosednjih držav. Z zgraditvijo dodatnega plinovoda bo Transgaz povezal dobavo plina iz Azije skozi Madžarsko do zahodnih držav EU. Potekajo tudi raziskave za črpanje plina iz Črnega morja in Transgaz načrtuje gradnjo dodatnega kraka, ki bo ta plin priklopil na omenjeni plinovod. Oba projekta naj bi bila dokončana do leta 2019. Tretji projekt pa je plinovod, ki bo Romunijo (in EU) povezal z Moldavijo. Njegovo financiranje bo v kombinaciji lastnih sredstev, dolga (podjetje je povsem nezadolženo) in financiranja EU.
Investicijska zgodba pa je naslednja. Trenutna dividendna donosnost je 7,8 odstotka, pri čemer je treba poudariti, da podjetje za izplačila dividende namenja zgolj polovico čistega dobička. S tega vidika je delnica podcenjena v primerjavi z romunskim trgom, predvsem pa s primerljivimi konkurenčnimi podjetji v zahodni Evropi.
Če se gradnja omenjenega plinovoda uresniči, bo podjetje bistveno povečalo prihodke. Dodatni prihodki ne bodo podvrženi državno reguliranim tarifam, saj se bodo te oblikovale tržno. Posledično bo podjetje ustvarilo več dobička, kar bo povečalo izplačilo dividende (v Romuniji morajo podjetja, ki so v večinski državni lasti, po zakonu najmanj polovico čistega dobička izplačati v obliki dividend). Če se pri gradnji plinovoda zalomi (različni politični interesi), pa bo podjetje za plačilo dividend namenilo do 90 odstotkov čistega dobička in ob trenutni ceni vlagatelji lahko pričakujejo dividendni donos blizu 15 odstotkov, kar je bistveno več, kot vlagatelj lahko zahteva.
Podskladi krovnega sklada Alpen niso lastniki delnic Transgaz SA.
