Tiskane izdaje
Ljubljana – Ljubljanska borza, ki je v zadnjih letih bolj ali manj životarila, je z novim lastnikom in vodstvom, kot kaže, dobila nov zagon. »Čaka nas še veliko dela, ampak verjamem, da bomo v letu ali dveh pripeljali kakšno novo ime na Ljubljansko borzo,« napoveduje predsednik uprave Aleš Ipavec.
Marsikdo se je zaradi ukinjanja registrskih računov odločil za prodajo delnic. Je to v trgovanje na borzi vneslo kaj dodatne živahnosti? Promet je bil v zadnjih mesecih približno tretjino večji kot prej.
Promet je večji za tretjino, število poslov pa je štirikrat večje od lanskega povprečja in v prvem polletju letos. Lani smo imeli okoli 200 poslov na dan, zdaj približno 800. Od tega je 80 odstotkov majhnih poslov, za katere sklepamo, da so posledica ukinjanja registrskih računov. Po vrednostnem obsegu poslov pa to predstavlja manj kot 30 odstotkov. Ta zgodba je gotovo spodbudila vlagatelje, da so aktivirali delnice, ki so prej leta in leta v prazno ležale na registrskem računu v KDD. Seveda to ne pomeni, da se s temi vrednostnimi papirji niti v prihodnje ne bo trgovalo. S tem namenom postavljamo MTF-platformo, da bodo ljudje lažje in bolj pregledno kupovali ali prodajali te papirje. Določene učinke torej pričakujemo še v prihodnjem letu.
V KDD je še okoli 100.000 registrskih računov, in kot je razumeti, bo po novem delnice kljub drugačnemu zakonskemu določilu mogoče prenesti tudi po novem letu. Se vam to podaljšanje roka s prehodnimi računi zdi smiselno?
Od teh 100.000 računov je večina takšnih, na katerih imajo vlagatelji manj kot 100 evrov. Velika večina teh vlagateljev verjetno ne bo naredila ničesar, saj je negotovo, ali se jim odpiranje trgovalnih računov in prenos delnic pri tako nizkih vrednostih sploh splačata. Prehodni računi pa niso del infrastrukture borze, zato se o tem težko opredelim.
Zdi se, da Ljubljanska borza že nekaj let životari. Velja za slabo likvidno, zaradi privatizacije je tudi vse manj kotirajočih družb na njej, promet pa je močno odvisen pretežno od ene delnice – Krke. Od lani ste v lasti Zagrebške borze; se je z novim lastnikom pogled na prihodnost te borze spremenil?
Težko komentiram za nazaj. Mislim, da je z novim lastnikom sprememba očitna, saj zagrebški lastniki veliko energije vlagajo v poslovanje Ljubljanske borze. Zagrebška borza je ena od pobudnikov povezovanja borz v jugovzhodni regiji in prav v začetku decembra se je Ljubljanska borza priklopila mreži SEE Link, ki povezuje vse borze v regiji. Skratka, regionalizacija, integracija, povezovanje borz v jugovzhodni regiji so eden glavnih ciljev. Drugi cilj je usmeritev v povsem nove, za borzo nekonvencionalne segmente trga. Govorim o start-upih ter malih in srednjih podjetjih. Mislim, da je za borzo izjemno pomembno, da ima pregled in stik z vsemi segmenti kapitalskega trga in da ne ignorira novih kanalov financiranja.
Varšavska borza, kjer kotirajo tudi slovenske družbe, se je v zadnjem desetletju zelo razcvetela in med glavne tekmece nekako izpostavlja Istanbulsko in Moskovsko borzo. Govorili ste o regionalnem povezovanju. Je ambicija, da bi borze pod okriljem Zagrebške postale najmočnejše v tej regiji?
Želimo biti glavni igralec v jugovzhodni Evropi. Zanimanje za povezovanje prihaja tudi iz Romunije in Grčije. Zgled so nam skandinavske države, ki uporabljajo podoben koncept povezovanja. Mislim, da je to regijsko povezovanje nujno potrebno, saj bi imela vsaka borza zelo majhne možnosti za preživetje, skupaj pa lahko izkoristimo veliko sinergij, imamo na razpolago veliko večji trg in število podjetij, s tem pa tudi večje možnosti za uspešno poslovanje.
Napovedali ste prihod novih podjetij na borzo. Kje vidite potencialne kandidate za to? IT-podjetja, start-upi?
Poleg omenjenih tudi vsa druga uspešna podjetja, ki jih je v Sloveniji kar nekaj. Govorim o družinskih podjetjih, o izvoznikih in ne nazadnje o prezadolženih družbah, ki imajo zdrava jedra in velik potencial. Za vsak segment podjetij delamo posebno platformo. Za start-upe že imamo platformo funderbeam, na katero se lahko podjetja prijavljajo. Hrvaška je bila v to zgodbo vključena pred dobrim mesecem dni, Slovenija pa še ne. Po drugi strani za srednja in mala podjetja pripravljamo projekt, ki naj bi tem podjetjem olajšal dostop do virov financiranja na kapitalskem trgu. Menimo, da je tukaj velik potencial, saj je poznavanje kapitalskega trga razmeroma slabo.
Večinoma še vse temelji na posojilih, čeprav se je v zadnjih letih nekoliko razživelo izdajanje obveznic in komercialnih zapisov.
Da, dolžniški del kaže nekakšna znamenja prebujanja, lastniško financiranje pa je še vedno precej v povojih. Zato si Ljubljanska borza prizadeva vzpostaviti partnerski odnos s podjetji, ki bi bila v prihodnje zanimiva za kotiranje na borzi, jih izobraževati in jih tako pripraviti za morebiten vstop na borzo. Čaka nas še veliko dela, ampak verjamem, da bomo v letu ali dveh pripeljali kakšno novo ime na Ljubljansko borzo.
K razvoju kapitalskega trga – kar se je pokazalo tudi v primeru Varšavske borze – bi lahko prispevala tudi privatizacija državnih družb prek borze. Prek IPO naj bi se prodajale tudi delnice NLB, vendar vse kaže, da se ta prodaja odmika. Je še pričakovati, bi se del NLB prodajal tudi prek Ljubljanske borze?
Kolikor mi je znano, interes za ta IPO obstaja. Negotovo je le, kdaj je najprimernejši čas za prodajo naše največje banke. Želim si, da bi se ta posel uresničil najkasneje do konca leta 2017.
Slovenski državni holding (SDH) naj bi skladno s strategijo upravljanja državne družbe spodbujal k uvrstitvi na Ljubljansko borzo. Se napoveduje prihod še kakšne druge državne družbe?
Tega se vsekakor nadejamo. Za zdaj nisem bil v pogovorih s SDH, nameravam pa kmalu navezati stik z njimi, da vidimo, kje so naši skupni interesi in kakšni so načrti SDH. Gotovo si želimo, da bi del te privatizacije potekal tudi prek Ljubljanske borze. To bi po eni strani pomagalo k ponovni oživitvi kapitalskega trga v Sloveniji in hkrati omogočilo državljanom, da postanejo lastniki uspešnih podjetij v državni lasti. Prav tako bi si želeli, da bi država glede na strategijo vse deleže, ki presegajo ciljne deleže, prek borze ponudila državljanom. Veliko interesa obstaja tako domačih kot tujih vlagateljih. Težko je pričakovati, da bodo tujci drli v Slovenijo, če sami ne bomo vlagali v domača podjetja.
Na koga upate na strani kupcev pri že omenjenih start-upih ter malih in srednjih podjetjih – na tuje ali domače vlagatelje? Vemo, da je pomanjkanje domačega kapitala problem tudi pri prodaji večjih slovenskih družb.
Domači kapital obstaja, a ga je treba aktivirati. Slovenija je šla tako kot druge države skozi težko obdobje, ki pa je, vsaj tako kažejo makroekonomski kazalniki, za nami. Govorimo o pozitivnem trendu, za katerega upam, da bo počasi vrnil optimizem na kapitalski trg in posledično ponovno aktiviral tako domači kot tuji kapital. Potrebujemo pa dobre zgodbe, ki bodo, kljub nekaterim preteklim negativnim zgodbam, povrnile zaupanje v kapitalski trg.
Ko se je leta 2013 začel ta novi val privatizacije, je bil velik odpor proti tujim lastnikom. Zdaj pa se tuji vlagatelji že bolj intenzivno ozirajo po Sloveniji, v zadnjem mesecu smo imeli dve japonski naložbi, morda bo k nam prišla tudi Magna. Se vam zdi, da se tuji vlagatelji čutijo zdaj bolj dobrodošle?
Mislim, da gremo v pravo smer in da na tem področju postajamo primerljivi drugim državam. Me pa bolj kot to, ali smo naklonjeni tujim investitorjem, skrbi, koliko so tuji investitorji zainteresirani za naša podjetja. V preteklosti smo pri tem izgubili kar nekaj kredibilnosti. Sicer je to, ali prihaja kapital iz Slovenije ali tujine, po mojem mnenju drugotnega pomena. Na Ljubljanski borzi se že danes več kot 40 odstotkov poslov s prvo kotacijo izvede iz tujine, pretežno iz Hrvaške, kjer tamkajšnji skladi razpolagajo z že več kot desetimi milijardami evrov, ki jih aktivno vlagajo ne samo v hrvaška, ampak tudi v slovenska podjetja. Tukaj se bomo morali v Sloveniji vsi deležniki z državo na čelu vprašati, kam želimo iti.
Po drugi strani pa obseg vlog v bankah, kljub povsem neprivlačnim obrestnim meram, dosega rekordno raven.
Gre za ogromne zneske, ki so tako rekoč neobrestovani, nenamenski in kratkoročni. Tukaj imamo kot država strukturni problem in nekaj bo treba narediti. Tega vprašanja se bo treba bolj sistematično lotiti, in sicer tako, da bi ta kratkoročen in nenamenski denar počasi preoblikoval v dolgoročen in namenski – za pokojnine, šolnine … Nedvomno bi bilo tukaj treba narediti nekakšno prevetritev. Z ministrstvom za finance se o tem še nisem pogovarjal, smo pa opravili razpravo znotraj industrije in našli nekatere primerne rešitve.
Omenili ste, da se je Ljubljanska borza pred kratkim priključila mreži SEE Link. Kaj je pridobila s tem?
Pridobila je predvsem to, da so podjetja, ki so uvrščena na Ljubljansko borzo, odslej na razpolago širši regiji prek ene platforme. Skratka, povečala se bo prepoznavnost podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, predvsem pa bo precej poenostavljeno trgovanje z našimi podjetji po regiji in obratno. Tudi naši vlagatelji in člani bodo zdaj lahko prek ene platforme kupovali podjetja v regiji. Gre torej za obojestranski interes, od katerega si obetamo oživitev lokalnega kapitalskega trga.
Prihodnje leto načrtujete uvedbo platforme MTF. Bo tudi ta platforma skupna in kaj prinaša?
To je projekt Ljubljanske borze, Hrvati in Avstrijci podobno platformo že imajo. Mi bomo na platformo MTF uvrstili približno 100 novih podjetij, s katerimi se je doslej večinoma trgovalo na trgu OTC. S to platformo bi želeli našim članom in vlagateljem omogočiti veliko preglednejše trgovanje z netržnimi vrednostnimi papirji, kot je bilo doslej. Platforma bo zaživela februarja prihodnje leto.
