Tiskane izdaje
Davčna reforma se pripravlja že zelo dolgo, a zelo resnega dialoga z davkoplačevalci še ni bilo, so izbiro teme pojasnili organizatorji. Gre sicer za le enega od več kot 40 dogodkov, ki so se in se še bodo zvrstili v okviru prireditve Socialni teden, ki jo v času med 24. septembrom in 3. oktobrom že sedmo leto zapored organizira Socialna akademija.
Delodajalci se bojijo, da z davčno reformo prihajajo le nove obremenitve. Svetovalec generalnega direktorja GZS Goran Novkovič je spomnil, da smo v zadnjih letih doživeli zviševanje obremenitev na študentsko in honorarno delo, po drugi strani pa niti enkrat razbremenitve rednih plač.
Apetiti so se skrajno povečali, je menil Novkovič. Zato delodajalci težko verjamejo, da lahko pričakujejo davčno reformo, ki bi šla v smeri razbremenitev. »Če bo, bom zelo pozitivno presenečen,« je dejal.
Predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek se je strinjal, da je delo v Sloveniji bolj obremenjeno kot v primerljivih evropskih državah. Obremenitvi študentskega in honorarnega dela bi morala po njegovem mnenju slediti sprememba dohodninske lestvice oz. davčnih olajšav. Dve tretjini zaposlenih se uvršča v najvišji dohodninski razred, kar zmanjšuje razpoložljivi prejemek posameznika, je dejal in se zavzel za določene razbremenitve na tem področju.
Čeprav vlada drugačno prepričanje, pa so delodajalci in delojemalci v primeru davkov na isti strani, je ugotovil nekdanji poslanec in predstavnik civilne družbe Marko Pavlišič. Vsem je v interesu, da je razlika med bruto in neto plačo čim manjša, je pojasnil.
Spomnil se je svoje poslanske kariere, ko je takratna vlada Alenke Bratušek zvišala davek na dodano vrednost. Čeprav je veljal dogovor, da se cilj znižanja primanjkljaja države doseže tako, da bi ukrepi na odhodkovni strani prispevali dve tretjini, ukrepi na prihodkovni strani pa eno tretjino predvidenega finančnega učinka, se je na koncu delalo zgolj in samo na prihodkih, je priznal.
Strokovni sodelavec poslanske skupine NSi Janez Cigler pa je predstavil predlog ukrepov za nižje davke, ki so jih pripravili v stranki. Gre za pet ukrepov, med katerimi je izpostavil razvojno kapico in socialni copatek. Z razvojno kapico, bi določili zgornjo mejo letnega dohodka, od katerega se plačujejo socialni prispevki, s socialnim copatkom pa bi postavili spodnjo mejo za plačevanje socialnih prispevkov in tako tistim z minimalnimi plačami zagotovili višje neto izplačilo.
