Na trgu EU lahko SID pomaga pri dolgoročnih poslih

Skupaj s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem je nemški deželi Baden-Württemberg in Bavarsko, s katerima naša podjetja opravljajo velik del naše zunanje trgovine, sredi junija obiskala tudi močna gospodarska in poslovna delegacija. O sodelovanju z Nemčijo smo se pogovarjali s predsednikom uprave SID banke Sibilom Svilanom.

Kako ocenjujete sodelovanje Slovenije z Bavarsko in Baden-Württembergom?

Tradicionalno je dobro, zanj imamo že zgodovinske temelje: z Baden-Württembergom smo povezani iz časov Primoža Trubarja in protestantizma, z Bavarsko je povezano naše pokristjanjenje, ta dežela je zelo pomagala tudi pri naši neodvisnosti. Iz tega izhajajo tudi izredno dobri gospodarski odnosi. Kot veste, imamo z Baden-Württembergom za več kot 2,4 milijarde evrov menjave, z Bavarsko za približno 1,7 milijarde, torej skupaj s samo tema deželama več kot petnajst odstotkov celotnega slovenskega izvoza. V skladu s tem SID banka zelo intenzivno deluje in tudi financira, zlasti pa zavaruje komitente v teh dveh deželah in slovenskim podjetjem pomaga pri nastopu na trgu. Bavarci imajo pregovor, da pogovor združuje ljudi, in to je namen tega obiska: da se pogovorimo in združimo moči zlasti v avtomobilski industriji. Podjetja, kot BMW, Daimler, Audi in Porsche, so zelo povezana tudi z našimi podjetji, ki so njihovi dobavitelji.

Videti je, da je velik del slovenske in evropske rasti povezan prav z avtomobilsko industrijo.

Tako je, avtomobilska industrija daje rast tudi slovenskemu bruto domačemu proizvodu. V času krize smo izvedli poseben program za financiranje avtomobilske industrije v višini 210 milijonov evrov ter podjetjem pomagali, da so v težkih razmerah lahko obstala in so danes ponovno v svetovnem vrhu v dobaviteljskih verigah. Tako seveda tudi Sloveniji omogočamo nadaljnjo rast.

Nekaj podobnega je med krizo naredila tudi Nemčija.

V Nemčiji so pomagali s subvencijami, mi pa smo kot razvojna banka podjetjem dali dolgoročne kredite in danes lahko rečemo, da so Cimos, Hidria in vsi drugi spet sposobni prispevati k evropski avtomobilski industriji. Zelo pomembno je, da se ta povezuje, kajti le tako bomo zmogli proti zelo močnima azijski in ameriški industriji. Zato mislim, da je bil obisk pri BMW zelo koristen. Pomembna se jim zdijo zmanjševanje emisij CO2, uvajanje elektroavtomobilov in povečanje energijske učinkovitosti v klasičnem motorju. S tem se bodo v prihodnosti intenzivno ukvarjala slovenska podjetja, SID banka pa bo temu primerno financirala raziskave, razvoj in možnosti za delovanje.

Kakšen je obseg poslov med Slovenijo in južno Nemčijo, ki jih podpira SID? Kako to počnete?

Koliko teh poslov je neposredno podprtih s financiranjem in zavarovanjem SID banke, je težje ugotovljivo, saj SID banka zaradi evropske regulative ne sme neposredno financirati izvoznih poslov v EU, zavaruje pa lahko le v omejenem obsegu. Poleg tega tako financiranje in zavarovanje izvajajo tudi nemške banke in zavarovalnice oziroma razvojni banki Bavarske (LfW) in Baden-Württemberga (L-Bank). SID banka pa seveda slovenskim podjetjem oziroma izvoznikom zagotavlja finančna sredstva za obratni kapital in druge namene in posle, bodisi prek poslovnih bank ali z neposrednimi programi financiranja, ki posredno pomenijo financiranje blagovne menjave. Ocenjujemo, da je to do tretjine blagovne menjave z deželama Baden-Württemberg in Bavarsko. Pri zavarovalnih poslih pa v okviru evropskih regulativ naša hčerinska družba SID – Prva kreditna zavarovalnica na leto zavaruje za približno 600 milijonov evrov izvoznih terjatev slovenskih podjetij v Nemčiji.

V čem je ključni pomen razvojne banke, kot je SID, za financiranje trgovine in kapitalskih naložb slovenskih podjetij na trgu, kot je Nemčija?

Poslanstvo SID banke je izvajanje dopolnilnega financiranja in zavarovanja za večjo konkurenčnost podjetij in ustvarjanje delovnih mest v Sloveniji ter za trajnostni razvoj slovenskega gospodarstva. To pomeni, da SID banka deluje na področjih, ki jih finančni trg ne pokriva ali jih slabo pokriva (na področju tržnih vrzeli) in imajo razvojno komponento. Nekatere segmente, kjer ima slovensko gospodarstvo konkurenčne prednosti, pa tudi aktivno spodbuja, na primer avtomobilsko industrijo. Nekatera slovenska podjetja si še vedno težko zagotovijo financiranje. Zato SID banka razvija posebne programe, ki jim omogočajo pridobivanje kreditov pod takimi pogoji in s takimi obrestnimi merami, kot jih pridobivajo njihovi konkurenti v tujini. SID banka kot pooblaščena institucija v imenu in za račun Republike Slovenije zavaruje netržna tveganja, to je tveganja, ki jih zasebni zavarovatelji ne zmorejo ali ne želijo kriti. Blagovna menjava med Slovenijo in Nemčijo se šteje za notranjo trgovino v EU, zato je ta pod njeno regulativo, predvsem je tukaj pomembna regulativa v zvezi z državno pomočjo. Intervencija izvoznih in razvojnih banke je dovoljena le pri izvoznih kreditih nad dvema letoma oziroma pri posameznih zavarovanjih kratkoročnih terjatev. Precejšen delež slovenskega izvoza pa se izvaja zunaj EU in zlasti na bolj tveganih trgih brez zavarovanja SID banke ne bi bil realiziran.

Kaj bi priporočil politiki, da bi bil ta proces še boljši?

Politika ima gotovo veliko moč, saj lahko usmerja te procese že tako, da gradi zaupanje. Kot smo lahko slišali tudi pri BMW, so zelo pomembne skupne vrednote. Omenjen je bil slovenski zakon o stečajih in prisilni poravnavi, ki ni sprejemljiv, opozorili so, da je tak način delovanja, kot smo ga uporabljali pri nekaterih slovenskih podjetjih, za BMW popolnoma nevzdržen.

Kakšna pa je razlika med nemško in slovensko stečajno zakonodajo?

Nemški sistem je kristalno jasen in se natanko ve, kakšni so postopki, naš pa je razmeroma zapleten in dolgotrajen, ima kar precej birokratskih ovir in povzroča negotovost v samem postopku. Tu lahko politika naredi veliko, kot drugo pa lahko zmanjša vse možne ovire za investiranje v Sloveniji. Sloveniji je potreben kapital, tega pa je najti prav v Baden-Württembergu in Bavarski, kjer so najbogatejši tako posamezniki kot podjetja v tem delu Evrope. Ovir je veliko, ena od teh je že, da si ne priznamo, da tuji kapital potrebujemo, in mislimo, da bomo naredili vse s svojim – ki pa ga žal nismo mogli ustvariti v času samostojnosti ali pa smo ga tam, kjer je bil, zapravili s potrošništvom ali nespametnimi zadevami. V tem smislu lahko politika daje smer, da lahko poslovni svet temu primerno išče kapital. Gre za financiranje v podjetja, a tudi za možnosti za investiranje v infrastrukturo.

Ste tudi vi optimist, kar zadeva slovensko okrevanje?

Slovensko okrevanje je posledica dveh zunanjih trendov, konjunkture v industriji in najboljših razmer v zadnjih desetih, morda celo petnajstih letih na svetovnih trgih: nizka vrednost evra pomaga tudi slovenskemu izvozu, zelo nizke cene surovin, nafte, tudi obrestne mere se približujejo zelo nizkim številkam. Vse to daje potisk slovenski industriji, vendar je vprašanje, ali bomo in kako bomo v izvozu, ki vse to poganja, dodano vrednost še povečali, saj se razmere na trgih zelo hitro spreminjajo. Če ne bomo konjunkture izkoristili za strukturne spremembe, v podjetjih postavili novih poslovnih modelov, bodo čez leto ali dve spet težave.

Kaj konkretno pričakujete od politike in kaj od podjetij, da bo mogoče rast izkoristiti za strukturne spremembe?

Tako kot je v naravi, je tudi v gospodarstvu mogoče nekaj narediti in prihraniti le v času, ko se naredi več, kot je treba. Podjetja morajo povečati produktivnost in s tem dodano vrednost svojih izdelkov in storitev ali pa poslovne modele v celoti spremeniti. Le tedaj se lahko v skladu s trendi na trgu prestrukturirajo brez večjih organizacijskih, finančnih in poslovnih rezov. Pri izvajanju sprememb so zelo pomembne komponente ohranjanje delovnih mest in okolja ter energijska in snovna učinkovitost poslovanja, saj le to vodi k dolgoročnemu in trajnostnemu poslovanju na trgu. Vse te komponente spodbuja SID banka s svojimi programi financiranja. Vloga politike pri tem je večstranska. Najprej mora zagotoviti stabilne makropogoje gospodarjenja in zaupanje oziroma predvidljivost pri vrednotah in odločanju ter vladavino prava. Nato je pomembno, da daje ustrezne impulze in spodbude (npr. davčne oz. finančne) na področjih, kjer je to treba ali se želijo doseči določeni cilji. Ti so lahko varovanje okolja, zaposlovanje ali tehnološki razvoj, zlasti pa večja konkurenčnost in trajnostni razvoj gospodarstva. Pri tem je zelo pomembno, da politika in država pri finančnih spodbudah uporabljata povratna finančna sredstva in ne subvencij. Tako se lahko multiplicirajo proračunska sredstva, dosega se nadzor nad njihovo porabo, ta pa se tudi dolgoročno ponovno uporabljajo, in ne enkratno donirajo posameznim subjektom.