Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija ni dovolj ambiciozna, ne izkorišča svojih danosti. Zakaj si ne postavi cilj, da bi postala najboljše svetovno okolje za majhna in srednja podjetja, je za Delo povedal glavni ekonomist danske banke Saxo Steen Jakobsen.
Gospod Jakobsen, »Slovenija ima zdaj protiveter zaradi slabih posojil, ob tem pa napihnjeno državno upravo in nič se ne reformira,« ste danes med drugim tvitnili iz Ljubljane. Ste razočarani nad aktualnimi trendi v slovenski ekonomiji?
Nisem razočaran, hotel pa sem povedati, da Slovenija ni dovolj ambiciozna. Ste mlada demokracija in država in nekako se zdi, da ste včasih narobe interpretirali svobodo, v smislu, kaj počnete, kadar nekaj želite. Vsaj zame namreč svoboda prihaja skupaj z odgovornostjo. Če sem nad čem pri vas razočaran, sem nad tem, da je Slovenija v dobrem položaju, da bi lahko počela, kar bi hotela, a vsakič, ko pridem sem, ugotovim, da se stvari politično in gospodarsko slabšajo. Res je, zdaj imate na primer gospodarsko rast, ki pa je v veliki meri posledica večje državne porabe ali pa večje porabe evropskih sredstev. Nimate pa boljše produktivnosti in inovacij, zakonodaja se ne spreminja. Ob tem pa vaše vlade še stalno finančno podpirajo neperspektivna podjetja, ki bi sicer drugače propadla.
Dobro, kaj pa predlagate kot alternativo tej nerazveseljivi situaciji?
Kot prvo bi morali pripraviti načrt za zmanjšanje državnega sektorja v gospodarstvu. To lahko storite na dva načina. Prvi je, da si postavite cilj in greste v takojšnje zmanjšanje državnega lastništva – mislim pa, da v Sloveniji to ni izvedljivo. In drugič: lahko si postavite desetletni cilj, za ničelno rast javnega sektorja v tem obdobju. Ključno je, da zasebni sektor preraste javni sektor. Že zdaj imate zelo razvit in bogat sektor majhnih in srednje velikih podjetij. Lahko si postavite za cilj, da boste postali najboljše svetovno okolje za podjetja take velikosti. Za to imate logistične danosti, ste blizu pristanišč, mejite na več držav, ste blizu Italije, Srednje in Vzhodne Evrope, veliko stvari vam gre na roko. Vendar pa ponavljam, Slovenija ni dovolj ambiciozna. Iz nekega razloga želite biti le na pol noseči, kot veste pa to ni mogoče, lahko ste le noseči ali pa ne. Zdaj pa kaže, da želite biti kak dan noseči, drugi dan pa ne.
Sloveniji domače in tuje inštitucije sicer za letos napovedujejo od 2- do 2,4-odstotno gospodarsko rast, kar je več od povprečja evroobmočja. Se pridružujete takim napovedim?
Sploh ne.
Zakaj ne?
Zato, ker Evropa sicer raste, a ne dovolj, da bi podprla tako rast, na drugi strani pa bodo slaba posojila velika cokla za vaše gospodarstvo, saj bodo znižala prihodke podjetij. Zaupanje potrošnikov se je sicer rahlo izboljšalo, a skoraj izključno zaradi nizkih obrestnih mer in inflacije, ljudje imajo morda občutek, da imajo več denarja v žepih, a tu ni nobenih reform. Ne morem biti prav nič optimističen glede gospodarske rasti v katerikoli državi, ki zavrača reforme. Zato mislim, da boste lahko v Sloveniji letos zelo zadovoljni, če bo gospodarska rast znašala 1 ali pa 1,5 odstotka.
Pivovarna Laško je bila ta teden večinsko prodana nizozemskemu velikanu Heinekenu. Vaš komentar?
To je proces, ki ga potrebujete. Zastavlja se vprašanje, ali je bila prodana prepoceni, a vedeti morate, da pivovarna potrebuje infrastrukturo, večji tržni delež, velikansko marketinško mašinerijo – z vsem spoštovanjem do slovenskega piva, za katerega sem prepričan, da se posebej ne razlikuje od nizozemskega ali pa danskega piva.
Najbolj vroča družba v Sloveniji je državni Telekom, okoli njega se pletejo različne politične igrice, padajo ministri. Zdaj je nemški Telekom odstopil kot potencialni kupec, v igri ostaja le še britanski sklad Cinven. Kaj predlagate, ga naj zdaj prodamo, ali pa počakamo in ga obdržimo v domačih rokah?
Na to vprašanje sta dva odgovora, prvi je racionalen, drugi pa vsebuje vašo zavezo. Sami ste se zavezali, da ga boste privatizirali in prodali, to je del vašega dogovora z EU in temu se ne morete izogniti. Ob tem pa je bolj kot sama cena pomemben način, kako bi ga prodali. Kdorkoli bi kupil vaš Telekom mora zagotoviti, da bo še naprej investiral v Sloveniji in da bo zagotovil vrhunsko širokopasovno omrežje, ki bo eno najboljših na svetu v domenah 4G in 5G. Če bi bil jaz vaš politik, bi me najbolj zanimalo, kakšne naložbene načrte ima kupec, kakšna so jamstva za njegove obljube. Kar zadeva vaše omrežje sem opazil, da sem ga izgubil kmalu po tem, ko sem zapustil vaše letališče. Ne vem, ali je bilo to naključno in ali imam samo slab telefon (smeh). Telekom je le del infrastrukture in pomembno je imeti boljšo infrastrukturo in boljše univerze, saj s tem pritegneš ljudi. Ravno sem opazil, da bo IBM odprl svoj center v Sloveniji, kar pomeni, da morate imeti nekaj, da ste ga pritegnili.
ECB je rekordno znižala obrestne mere in uvedla drastične ukrepe kvantitativnega denarnega sproščanja, banke pa še vedno oklevajo pri posojilih podjetjem. Kakšno rešitev predlagate?
Da, le investirajte v majhna in srednje velika podjetja. Kvantitativno sproščanje ECB namreč deluje tako, da podpira le 25 odstotkov gospodarstva – podjetja, ki kotirajo na borzah in banke. Imeti bi morali torej ciljno politiko za podporo srednjim in majhnim podjetjem, ki bi banke spodbujala, da investirajo v produktivnost, ne pa v papirje.
V Sloveniji imamo ob tem absurdne razmere, ko je ista država na eni strani lastnica več kot 60 odstotkov bančne industrije, na drugi strani pa tarna, da podjetja ne dobijo posojil.
Ravno zato pravim, da bi morali pri vas vse banke privatizirati. Ločiti morate centre moči, predvsem pa se morate lotiti slabih posojil, ki so velika zavora za gospodarsko rast in posojilni potencial.
Kot rečeno, ECB pošilja v obtok za več kot tisoč milijard evrov svežega denarja. Ali tudi to obilje denarja zdaj že povzroča nove finančne balone?
Nepremičnine, sicer seveda ne v Sloveniji, pač pa po Evropi, postajajo znova zelo, zelo drage. Tudi delniški trgi so zelo dragi. Ne bi sicer rekel, da so že na teritoriju balonov. A da ponazorim: bil sem na hedge skladu v Londonu, kjer so iskali poceni delniške naložbe in naredili modelno analizo 10.500 svetovnih delnic: samo 23 od teh delnic se je pocenilo, kar pomeni, da se jih je 10.477 podražilo. Svetovne delnice so torej zdaj kar drage.
Da, to opažamo tudi na delniških indeksih, londonski FTSE, nemški Dax, ameriški Dow Jones itd. se vztrajno vzpenjajo na zgodovinske višave.
Da, a to je del istega vprašanja: to se dogaja zato, ker so investitorji dobili vire sredstev, ki so 200 ali 300 bazičnih točk (dve do tri odstotne točke, op. p.) cenejši od normalnih. Če je obrestna mera za vire ničelna, imate neomejene možnosti.
Delate pri Saxo bank. Kaj so zdaj, v kontekstu obilice poceni denarja, vaše glavne priložnosti in grožnje?
Od tega obilja poceni denarja je več groženj kot koristi. Naše stranke zelo težko razumejo trge, ker nastaja ta umetni svet, kjer se ne trguje s podatki, ocenami vrednosti, političnimi vidiki, pač pa je glavni dejavnik trgovanja dejstvo, da je denar poceni. Sam osebno, verjetno pa tudi banka, bi si želel normalen poslovni cikel, kjer je en del dober, drugi pa slab in sam trg poskrbi za alokacijo kapitala. Vedeti pa morate še, da tudi svetovni trg ni enoten,
In za konec; kaj kot profesionalec svetujete ljudem v Sloveniji, kam in kako naj vlagajo v teh negotovih časih?
Investirajte v izobrazbo vaših otrok, poiščite poslovne priložnosti in investirajte v mlada start-up podjetja, tu lahko v Sloveniji in po svetu ustvarite resnične donose. Pravilo je, da si zdaj ustvarite kapitalske rezerve, investirajte pa v izobrazbo, infrastrukturo in v obnovo družbenega potenciala, da proizvaja rast.
