Velik projekt nadgraditve Centralne čistilne naprave Ljubljana poslan v Bruselj

Slovenija je danes Evropski komisiji posredovala vlogo za potrditev finančno najobsežnejšega okoljskega projekta, vrednega 135 milijonov evrov.

Objavljeno
06. januar 2017 16.51
bakal kanalizacija
Silva Čeh
Silva Čeh

Ljubljana − Vlogo za najobsežnejši okoljski projekt tekoče finančne perspektive 2014-2020 - Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja -  je vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) danes, v vlogi organa upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, poslala Evropski komisiji v potrditev. Gre za projekt  nadgraditev Centralne čistilne naprave (CČN) Ljubljana, vreden skupaj 135 milijonovevrov.

Kakor smo v Delu napovedali že v začetku tedna, gre za finančno najobsežnejši okoljski projekt programskega obdobja 2014-2020, pri katerem Slovenija računa na nekaj manj kakor 70 milijonov evrov evropskih sredstev. Preostalo slabo polovico bodo prispevale najprej 12 milijonov državni proračun, preostanek pa občine Ljubljana, Medvode in Vodice.  Po potrditvi vloge bo lahko Slovenija začela uresničevati naložbo, ki bo za več kot 300.000 prebivalcev do leta 2020 celostno in trajno uredila odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda.

Kot se ocenjuje, bo Evropska komisija projekt pregledala predvidoma v treh mesecih.

V okviru projekta se načrtuje nadgraditev Centralne čistilne naprave (CČN) Ljubljana s terciarno stopnjo čiščenja, ukinitev obstoječih, preobremenjenih čistilnih naprav na Brodu, v Pirničah, na Rakovi jelši, v Vodicah in Polju. Tako bo okrog 22.000 prebivalcev na novo priključenih na javni sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda, v okviru obsežnih gradbenih del bo zgrajenih še 131 kilometrov sanitarnih kanalov, tri vakuumske postaje, 16 črpališč in zadrževalni bazen. Gradbena dela naj bi se začela v drugi polovici letošnjega leta in se končala v treh letih, do konca 2020.

Seveda se predvideva, da bo ta najobseženješi projekt tekoče finančne perspektive "prispeval k nadaljnjemu družbeno gospodarskemu razvoju območja v vseh omenjenih občinah, zmanjšala se bo količina direktnih izpustov v okolje (v podzemno vodo), izboljšala kakovost podtalnice Ljubljanskega polja ter kakovost rek Ljubljanice, Save in Donave ter zmanjšala evtrofikacija Črnega morja zaradi terciarnega čiščenja na centralni čistini napravi Ljubljana."

Projekt se bo odvijal v treh fazah. V prvem delu je predvidena nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana. V drugem bo sledila izgradnja III. faze Centralne čistilne naprave, ki vključuje nadgradnjo CČN Ljubljana iz obstoječe naprave s kapaciteto 360.000P E na kapaciteto 555.000PE, izgradnjo terciarne stopnje čiščenja ter vse predvidene prilagoditve in optimizacijo obdelave blata s povečanjem zmogljivosti za sprejem blata iz malih čistilnih naprav in greznic. V tretjem delu bo na vrstii dograditev kanalizacije, ki vključuje izgradnjo sanitarnih kanalov in objektov, izgradnjo 3 vakuumskih postaj in 13 črpališč.

Nosilec projekta je sicer ministrstvo za okolje, a kot so sporočili iz SVRK, so ga pregledali in pomagali pripraviti tudi strokovnjaki iz evropske pobude JASPERS (Joint Assistance to Support Project in European Regions). Kot pojasnjujejo, gre za skupno pomoč Evropske komisije, Evropske investicijske banke (EIC) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) pri pripravi velikih projektov, ki se financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada v evropskih regijah. S tehnično pomočjo JASPERS pa se prenašajo tudi izkušnje, ki jih imata EIB in EBRD pri pripravi velikih projektov na področju prometa in okolja.