Tiskane izdaje
Po britanskem referendumu za izstop iz Evropske unije in zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah ZDA so vse bolj zaskrbljeni tudi v Evropi in Nemčiji.
Nemški inštituti, med njimi tudi kölnski Institut der deutschen Wirtschaft, že napovedujejo nekoliko upočasnjeno gospodarsko rast – in velike negotovosti. Pogovarjali smo se z Galino Kolev, voditeljico raziskovalne skupine za gospodarsko analizo in konjunkturo v IW.
Lani so se zgodili številni politični dogodki, ki bodo morda vplivali tudi na nemško in evropsko gospodarstvo: britanski referendum za izstop iz Evropske unije, zmaga Donalda Trumpa v ZDA. Kaj napovedujete zdaj?
Leto 2017 bo zelo zaznamovano z globalnimi negotovostmi in tudi negotovostmi v Nemčiji. Počakati moramo, da vidimo, kako bo deloval novoizvoljeni predsednik ZDA, kaj se bo zgodilo, kako se bodo napetosti razvijale. Trenutno gredo v različne smeri, pravkar smo o tem dobili poročila tudi iz Avstralije (kjer se je predsednik Trump zaradi beguncev tako sprl s premierom Malcolmom Turnbullom, da je sredi telefonskega pogovora odložil slušalko, op. a.).
Gospodarstvo je, če tako rečemo, že v modusu čakanja, kaj nas bo še doletelo z novim predsednikom ZDA. Kot pravilno poudarjate, nemško gospodarstvo zaposluje tudi brexit. ZDA so najpomembnejši izvozni cilj, Združeno kraljestvo pa je tretji najpomembnejši trgovinski partner Nemčije, zato je za nemško gospodarstvo pomembno, kako se bo izšel brexit, kdaj se bodo začela pogajanja, kakšni bodo odzivi trgov, kako naj se podjetja pripravijo in predvsem, kakšna znamenja bo tudi po njem pošiljala britanska vlada in na katere kompromise bo pripravljena.
V IW letos za Nemčijo pričakujete dober odstotek gospodarske rasti – se to še lahko spremeni in kateri deli gospodarstva so najbolj ogroženi?
O tem ni mogoče govoriti pavšalno. Če se osredotočimo na ZDA, je gospod Trump tam zelo konkretno napadel avtomobilsko industrijo in pri tem napačno ocenil nekatera dejstva. Nemške avtomobilske družbe ne proizvajajo le v Mehiki in ne izvažajo le iz Nemčije, ampak proizvajajo tudi v ZDA in tam skrbijo za zelo veliko delovnih mest. Številne nemške tovarne v ZDA so leta 2016 proizvedle 850.000 vozil in jih od tam delno izvažajo celo v Nemčijo, terenska vozila BMW, ki vozijo tudi po naših ulicah, so večinoma izdelana v ZDA.
Galina Kolev Foto: osebni arhiv
Trump bo moral problem videti tudi s te strani, čeprav si je za cilj izbral avtomobilsko industrijo. Vprašanje je, ali bo tudi sprejel ukrepe, ki bodo prizadeli nemško avtomobilsko industrijo. Obljublja »America first«, obljublja oživitev ameriške industrije, a bo to le težko uresničil brez nemških strojev. Nemško gospodarstvo se je specializiralo za proizvodnjo specializirane tehnike, ki je potrebna za sprožitev proizvodnih procesov.
Je nemška industrija dovolj dobro pripravljena na nove čase?
V temeljih je nemška industrija dobro zastavljena. Imamo dober »Standort« in številne zanesljive trgovinske partnerje po vsem svetu. ZDA so sicer najpomembnejši izvozni cilj, a imamo tudi številne druge. Za nemško industrijo je zdaj največja težava globalna negotovost, saj se zaradi nje v Evropi in v Nemčiji podjetja omejujejo pri investicijah.
Čakajo, kaj bo, preden se odločijo za nastavitev novih strojev in ko investicije globalno stagnirajo, to prizadene tudi nemško industrijo, ki je specializirana za proizvodnjo strojev, tovarniških obratov in tako naprej. Posamezni ukrepi, ki jih načrtuje gospod Trump in tudi temeljni gospodarski razvoj niso tako dramatični kot z njimi povezana negotovost, zaradi katere se podjetja raje odločajo za čakanje.
Tudi v Nemčiji so nekateri Kitajski že očitali premajhno odprtost do tujih podjetij. Ali se bosta državi zdaj zaradi še večjih težav v ZDA gospodarsko še bolj zbližali?
Nemčija je zanesljiva trgovinska partnerica in ni mogoče pričakovati, da bo brez velikih sprememb pretrgala poslovne povezave. Že v preteklih letih smo lahko opazovali povečanje kitajskih investicij v Nemčiji, nemško gospodarstvo je s Kitajsko že zdaj tesno povezano tako na investicijski kot na trgovinski ravni. Ali bodo ti še intenzivnejši, je odvisno od številnih dejavnikov. Najprej bo treba videti, kako se bo naprej razvijalo kitajsko gospodarstvo, kakšna bo gospodarska rast in tudi njene komponente, potem pa tudi, ali se bodo Kitajci izkazali za zanesljive partnerje.
Ali tudi Nemčija lahko Kitajski očita šikaniranje tujih podjetij in valutne manipulacije za ustvarjanje prednosti svojim, kot trdi Trump?
Pri takšnih izjavah bi bila previdnejša. Seveda so vedno posamezni primeri, tako imenovana anekdotska dejstva, ki kažejo, da je pri poslovnih stikih s kitajskimi investitorji dobro biti previden. Hkrati pa je zelo veliko primerov dobrega sodelovanja, ko so kitajska podjetja evropskim pomagala na noge in k nadaljevanju poslovanja. Zato ne bi ocenjevala pavšalno, da so kitajska podjetja slaba, tega nikakor ne vidim tako. So investitorji kot vsi drugi ter zato zainteresirani za obstoj in dobro delovanje podjetja, ki ga kupijo. Kljub temu je seveda treba biti previden, saj s kitajskimi podjetji v Evropi še nimamo dolgo izkušenj.
Če se vrnemo k novemu ameriškemu predsedniku Trumpu, njegov trgovinski predstavnik Peter Navarro v ozadju šibkega evra vidi Nemčijo, ki naj bi tako želela škodovati ZDA – ali ti očitki lahko postanejo nevarni?
Ti očitki me ne skrbijo preveč. Z evrom ni mogoče manipulirati, ima fleksibilni menjalni tečaj in se prilagaja trgom. Da je za nemško gospodarstvo morda podcenjen, kaže dejstvo, da imamo skupno valuto in ta se razvija skladno z gospodarskim razvojem in dejavniki vseh udeleženih držav. Nemčija pač ni edina država v evru, zato evro ne kaže le razvoja v Nemčiji.
Kljub temu je še vedno vprašanje, ali je evro podcenjen, čeprav to ni del njegovega koncepta, saj je to mogoče le pri trdnih menjalnih tečajih. Evropska centralna banka pa vendarle velikopotezno nakupuje obveznice, kar bi morala ob sedanjem gibanju inflacije upočasniti, že zdaj bi morali misliti na izstop iz ekspanzivne denarne politike. A se to ne more zgoditi z danes na jutri, tudi Federal Reserve že tri leta izstopa iz nje. Tržni akterji potrebujejo čas za prilagajanje svojih pričakovanj.
Poleg tega ECB najostreje kritizirajo prav v Nemčiji.
Tako je, ohlapno denarno politiko zdaj kritizirajo tudi v Nemčiji, za to državo bi bila malo manj ohlapna politika boljša.
Vaše raziskave kažejo, da nekateri deli gospodarstva, med njimi gradbeništvo in nepremičnine, še posebno pridobivajo s takšno politiko, banke in zavarovalnice pa ne. Kaj se bo dogajalo letos?
Nepremičninska industrija in gradbeništvo z nizkimi obrestnimi merami pridobivata, saj potrošniki najemajo kredite in kupujejo stanovanja, banke in zavarovalnice pa imajo manj možnosti za vlaganja. Videli bomo, kako se bodo naprej odločali v ECB. Če se bo ta globalna negotovost nadaljevala, pa težave lahko nastopijo tudi drugje, na primer v strojni in avtomobilski industriji.
Po drugi strani imamo v Nemčiji dobro potrošniško konjunkturo, potrošniki zapravljajo relativno veliko denarja in so že lani močno podpirali gospodarsko rast. S te strani lahko tudi letos pridejo pozitivni impulzi in skupaj računamo, da se bo nemška gospodarska rast malo upočasnila, a tudi zato, ker se počasi izgubljajo učinki nizkih cen energije ter šibkega evra. Energija se celo draži, zato lahko pričakujemo malo šibkejšo dinamiko.
Letos so volitve tudi v Nemčiji, kakšno gospodarsko politiko bi predlagali prihodnji vladi?
To bo odvisno od sestave nove vlade, je pa zelo pomembno, da si bo ta prizadevala za ohranitev zanimanja za Standort Deutschland, proizvodnega prostora Nemčija. V energetiki bi bilo treba narediti še marsikaj, prav tako na področju infrastrukture, velikanski izziv pa je tudi integracija beguncev. Še naprej bi morali izdelovati programe, ki naj ne poskrbijo le za njihov sprejem in preskrbo, ampak tudi dejansko integracijo na trgu dela. Izdatki, ki spodbujajo procese integracije, so tudi s tega vidika investicija v prihodnost in pri tem je še vedno veliko pomanjkljivosti. Integracija beguncev bi morala imeti prednost.
Nemčija pa vendarle ima dober sistem poklicnega izučevanja, ali se ta lahko izkaže tudi v obdobju digitalizacije in novih industrij?
Za digitalizacijo bo treba še veliko narediti, tudi to infrastrukturo je še mogoče izboljšati. Številna podjetja se s tem še ne ukvarjajo dovolj, a je nemško gospodarstvo tudi na tem področju že na dobri poti.
