V zadnjih dvanajstih mesecih se je zgodilo mnogo sprememb, ki vzbujajo negotovost, od brexita, dogajanj na valutnih trgih, zmage Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah, negotovost še vedno povzroča migrantska kriza, je na konferenci Euromoneyja (britanske finančne revije) našteval avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling.
Trumpove grožnje
Prav tako po njegovem mnenju ni jasno, kaj za Evropo in njeno gospodarstvo pomeni Donald Trump, ki želi narediti »Ameriko znova veliko«. Govorci so na konferenci spomnili na Trumpove grožnje z začetka tega tedna z dajatvami pri uvozi nemških avtomobilov v ZDA, narejenih v Mehiki.
Protekcionizem omejuje izvoz in je tveganje za evropsko gospodarstvo, je dejal Bas Bakker iz Mednarodnega denarnega sklada. Ta je kot tveganje za države iz jugovzhodne Evrope izpostavil tudi morebitno upočasnitev širitve Evropske unije.
Mednarodni denarni sklad v svoji napovedi v ponedeljek ni spremenil pričakovanj glede svetovne gospodarske rasti, ki naj bi letos dosegla 3,4-odstotno gospodarsko rast. Za 0,1 odstotne točke pa so na 2,3 odstotka izboljšali napoved rasti gospodarstva ZDA, medtem ko naj bi evrsko gospodarstvo zraslo za 1,6 odstotka, kar je prav tako 0,1 odstotne točke več kot pri zadnji napovedi.
Več Evrope, ne manj
Poleg opozoril o negotovosti pa so se na konferenci slišali tudi optimistične misli. »Glede dogajanja v regiji srednje in vzhodne Evrope sem optimističen. Regija raste hitreje od zahodne Evrope,« je poudaril predsednik uprave Raiffeisen Bank International Karl Sevelda. Težava pa je po njegovih besedah nacionalizem: »Negotovost v ZDA naj spodbudi Evropo k večji enotnosti. To je edina priložnost za Evropo, da je globalni igralec. Povezovanje višegrajskih držav je neumnost, potrebujemo več Evrope, ne manj.«
Sevelda je poudaril, da se razmere v Rusiji, predvsem zaradi višjih cen nafte, izboljšujejo, njihovo bančno okolje je po zaprtju nekaterih slabših bank spet bolj prijazno: »Na žalost pa Rusija ni izkoristila nizkih cen nafte, da bi prestrukturirala svoje gospodarstvo.«
Dobičkonosnost bank
Tudi guverner avstrijske centralne banke Ewald Nowotny se je strinjal, da so slabi krediti vse večja težava v Evropi, vendar predvsem zato, ker je ta težava z bančno unijo bolj opažena. Nowotny je sicer prepričan, da se bodo obrestne mere zvišale, kar bo tudi ugodno vplivalo na dobičkonosnost bank.
Dovolj velika dobičkonosnost je izziv za banke tudi po besedah vodje divizije CEE v banki UniCredit Carla Vivaldija. Po njegovem so banke v regiji CEE (srednja in vzhodna Evropa) izboljšale upravljanje tveganj in v nekaterih državah, med drugim v Sloveniji, močno znižale raven slabih terjatev v portfeljih.
Tako kot so spremembe doživeli glasbena industrija, časopisi in tako dalje, so spremembam podvržene tudi banke, je poudaril Vivaldi in kot izziv izpostavil digitalizacijo. Banke imajo stranke in kapital, finančno tehnološka podjetja (fin-tech) pa ideje, zato je med njimi potrebno sodelovanje.