Nemška lokomotiva izgublja sapo

Ljubljana – Nemška industrijska proizvodnja se je junija v primerjavi z majem povečala za 0,8 odstotka, kažejo najnovejši podatki statističnega urada Destatis, vendar pa analitiki opozarjajo, da tudi to povečanje ne bo ublažilo vtisa o slabem drugem četrtletju.

Gledano v celoti, se bo nemška industrijska proizvodnja v drugem četrtletju skrčila kar za odstotek, seveda na račun slabših dosežkov spomladi, ko se je samo v maju skrčila kar za 0,9 odstotka. Junijski preobrat je tako več kot dobrodošel zasuk navzgor, a je prišel prepozno, da bi popravil vtis v razmerah, ko gospodarstvenike skrbijo tudi posledice brexita za izvozno usmerjeno nemško gospodarstvo.

Gledano po sektorjih, zdaj nekaj bolje kaže predelovalni industriji, ki je junija imela 1,5-odstotno rast, precej slabše pa jo je odneslo gradbeništvo, kjer so se opravljena dela skrčila za 0,5 odstotka. Analitiki opozarjajo, da to niti ni presenetljivo, saj se je maja proizvodnja, zlasti v avtomobilski industriji, skrčila zaradi večjega števila praznikov, medtem ko je na obseg opravljenih del v gradbeništvu vplivalo tudi slabo vreme v drugem četrtletju.

In kako kaže Nemčiji, najpomembnejšemu slovenskemu izvoznemu trgu za naprej? Nemški analitiki opozarjajo, da ni razlogov za pretiran optimizem. Najmočnejše evropsko gospodarstvo se spopada z negotovostjo po brexitu, obseg novih naročil v industriji je dokaj omejen, zato je pričakovati zelo skromno rast industrijske proizvodnje in s tem celotnega nemškega gospodarstva.

Razpoloženje rahlo navzgor

Kot kaže najnovejša analiza, ki jo je objavil inštitut Ifo iz Münchna, se je v tem četrtletju ekonomska klima v članicah evroobmočja rahlo poslabšala, a jo v Nemčiji še večinsko ocenjujejo za pozitivno. Od drugih držav jo podobno ocenjujejo še na Irskem, v Avstriji, Belgiji in baltskih državah. Nekaj slabše, a še pozitivne so razmere na Nizozemskem, Slovaškem in v Sloveniji, negativno pa napovedi ocenjujejo v Grčiji, na Portugalskem, Finskem, v Franciji, Italiji in Španiji.