Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropska komisija je pričakovano ustregla aprilski prošnji Cerarjeve vlade, da bi zavezo o prodaji treh četrtin NLB minus ene delnice izpolnili v dveh korakih: najmanj polovico banke mora država prodati letos, preostanek do ciljnega deleža pa prihodnje leto. Na potezi so zdaj nadzorniki SDH.
Na ministrstvu za finance menijo, da bodo z odločbe komisije lahko vzpostavljene boljše razmere za učinkovito izvedbo prve javne ponudbe delnic NLB in s tem možnosti za čim večjo povrnitev davkoplačevalskih sredstev, s kupnino, ki bo v največji možni meri predstavljala povračilo za dodeljeno državno pomoč tej banki v letu 2013. Spomnimo, država je NLB leta 2013 dokapitalizirala z dobre 1,5 milijarde evrov, vlada pa si od kupnine obeta vsaj milijardo evrov.
Nadzorniki NLB prihodnji teden
Prvi nadzornik Slovenskega državnega holdinga (SDH) Damjan Belič odločitev komisije pozdravlja, nadaljnih postopkov glede prodaje NLB pa ne komentira, prav tako je ne komentira vodstvo SDH, komentarja so se vzdržali tudi v NLB. Po naših neuradnih informacijah, pa naj bi nadzorniki SDH o k objavi namere za javno ponudbo delnic NLB odločali v ponedeljek, če ji bodo dali soglasje, bo stekel spremenjen načrt prodaje, ki ga SDH po naših informacijah podpira. Po predstavitvah pri vlagateljih jih je namreč skrbelo, da ne bodo uspeli v enem koraku prodati predvidenih 75 odstotkov delnic banke in da bi bili nato prisiljeni prodajati hčerinske družbe NLB po Balkanu.
Poleg tega na SDH menda ocenjujejo, da bo prihodnje leto za prodajo banke glede na gospodarske napovedi še bolj ugodno in da bo do takrat že sprejet tudi zakon o pravnem varstvu razlaščenih delničarjev in upnikov saniranih bank; v primeru NLB je bilo izbrisov za 434 milijonov evrov.
V kratkem četrtletni rezultati
NLB sicer letos solidno posluje, v kratkem bodo po naših informacijah objavljeni tudi poslovni rezultati za prvo četrtletje, menda najboljši v zadnjih osmih letih, ki bodo vključeni tudi v prospekt pred začetkom drugega kroga predstavitev investitorjem.
Evropska komisija tako v odločbi ohranja zavezo, da lahko slovenska država, ki je zdaj 100-odstotna lastnica NLB, zadrži največ 25 odstotkov plus eno delnico NLB, a hkrati za eno leto, do konca 2018, podaljšuje rok prodaje, Sloveniji pa omogoča, dvofazno prodajo v okviru t. i. prve javne ponudbe delnic (IPO).
Kako bodo poslej tekli dogodki v zvezi s prodajo NLB? Prvi nujni korak, ki bo dokončno sprožil postopke prodaje, bo objava namere za uvrstitev delnic NLB na borzo (intention to float). O njej naj bi nadzorni svet SDH, ki zastopa državo 100-lastnico NLB, ki naj bi o tem odločal prihodnji teden. V skrajnem primeru, če bi bili politični pritiski na nadzornike preveliki, bi ti lahko prenesli odgovornost za odločitev (kot v primeru Telekoma) tudi na vlado kot skupščina SDH. Po standardiziranih postopkih, ki so običajni za londonsko borzo, kjer naj bi, poleg ljubljanske, kotirale delnice NLB, bi nato v približno naslednjih 14 dneh sledila objava prospekta z vsemi pomembnimi informacijami za potencialne investitorje (poslovanje banke, strategija itd.) vključno z razponom cene za delnico NLB. V prospekt bodo vključeni revidirani rezultati poslovanja NLB za letošnje prvo četrtletje; objavljeni bodo zelo v kratkem, so menda najboljši v zadnjih osmih letih in bodo osnova za cenitev banke, ki jo pripravlja PriceWaterhouseCoopers. V še naslednjih 14 dneh bodo predvidoma na vrsti prodajni »roadshowi«, predstavitve investitorjem (predvidoma v Londonu, New Yorku itd.). Temu bi nato sledili analiza povpraševanja, končno oblikovanje cene, alokacija delnic med investitorje in nato bi čez nekaj dni, predvidoma sredi junija sledila kotacija delnic na omenjenih dveh borzah.
Ključna bo cena
»Odločitev Bruslja me ni presenetila, evropska komisija je precej bolj fleksibilna, kot smo si predstavljali nekaj let nazaj. Podobnih odločitev in sprememb smo v zadnjih letih videli kar nekaj, nekater države so bile tu izrazito agresivne. Po drugi strani pa me težko prepriča uradna obrazložitev, da bo prodaja NLB v dveh delih – letos 50 odstotkov, prihodnje leto še preostanek do 75 odstotkov minus ene delnice – vrednostno bolj optimalna za davkoplačevalce,« je za Delo povedal Igor Erker, predsednik uprave Numerice Partners. Najbolj ključen element prodaje NLB ostaja cena in v vladnih krogih so že pred meseci napovedali, da za tri četrtine delnic NLB, ki so naprodaj pričakujejo vsaj milijardo evrov, kar nekako ustreza knjigovodski ceni delnic NLB. Če bo obveljala ta formula, bi za polovico delnic NLB, ki mora biti po odločbi komisije prodana letos, morali iztržiti približno 670 milijonov evrov.
Nekateri drugi poznavalci se glede spremenjenega načrta privatizacije NLB strinjajo, da lahko prinaša določeno fleksibilnost za doseganje boljše cene, a največja ovira za doseganje višje kupnine ostaja tako imenovana omejitev razpršenosti lastništva, na kar ves čas opozarjamo tudi mediji. V skladu s strategijo upravljanja državnih naložb namreč noben zasebni lastnik ne sme preseči državnega deleža, torej 25 odstotkov. To pa pomeni, da pri prodaji ne bo mogoče pritegniti strateških lastnikov, ki bi bili za banko pripravljeni plačati tudi prevzemno premijo in s tem največji iztržek za davkoplačevalce.
EBRD bo proučila udeležbo
SDH je za finančnega svetovalca pri prodaji NLB že lani spomladi izbral Deutsche Bank, kot prevzemniki (underwriterji) prve izdaje delnic se omenjajo nekatere znane svetovne banke. Kot možna kupca delnic NLB v okviru javne ponudbe se omenjata tudi inštitucionalna investitorja, EBRD in IFC iz skupine Svetovne banke. V EBRD so že pred časom potrdili, da razmišljajo o sodelovanju pri privatizaciji NLB, zato nas je zanimalo, ali bodo dali ponudbo. »Podpiramo načrte slovenske vlade za privatizacijo NLB, ki je največja banka v državi in pomemben igralec na Zahodnem Balkanu. Če bo privatizacija uspešna, bo predstavljala mejnik za slovensko gospodarstvo in za regijo. Zavedamo se, da se NLB pripravlja na vstop na trg v prihodnjih tednih in EBRD bo takrat preučila svojo udeležbo,« so nam odgovorili.
