Tiskane izdaje
Ljubljana - Zamisli bančne »policije«, ki jo vodi nekdanji član Komisije za preprečevanje korupcije Rok Praprotnik, niso padle na plodna tla. Potem ko so zaman uvedli možnost denarnega nagrajevanja prijaviteljev domnevnih nepravilnosti v lastnih vrstah, ki bi lahko dobili celo do 50.000 evrov, so zaposlene razburili še z interno publikacijo, ki spodbuja denunciantstvo.
O interni publikaciji, imenovani Novičnik, so govorili celo na nedavni strateški konferenci vseh direktorjev skupine NLB v Portorožu. Publikacija je po mnenju tistih, ki so si to sploh upali javno povedati upravi NLB z Jankom Medjo na čelu, ponižujoča do vseh zaposlenih, tako starih kot novih zaposlenih.
V obliki stripa so namreč v novičniku na precej bizaren in infantilen način govorili o tem, kako težko, a prav je, če so zaposleni pri svojem delu pošteni. S ploskanjem in odobravanjem sodelavcev pa so nagrajeni tisti, ki si upajo prijaviti koruptivne šefe. Tako ravna novičnikova stripovska figura Toni, ki se po neprespani noči odloči prijaviti nepošteno poslovno prakso nadrejenega pri odobritvi posojila, ki ni ustrezno zavarovano.
Zaposleni nezadovoljni
Očitno ne ponujena denarna nagrada ne drugačno komunikacijsko interno orodje, namenjeno ozaveščanju o pomenu korporativne integritete, ni bilo dovolj, da bi v NLB dobili kakšno informacijo »žvižgača«. Neuradno si v vrhu banke menda razlagajo, da predvsem zato, ker so merila, kdo bi bil do te nagrade upravičen, stroga. Iz vrst zaposlenih pa prihajajo tudi kritike zaradi delovanja Praprotnikove bančne policije, češ da ima prevelika pooblastila in da je pritisk na zaposlene prevelik; marsikdo si zato ne upa sprejemati odločitev, posel pa naj bi v banki zato stal, je mogoče slišati.
»Ker je glavni »posel« banke zdaj kopanje za nazaj, ni čudno, da se nam tržni deleži zmanjšujejo,« pravi eden od sogovornikov, ki noče biti imenovan. Neuradno je zakrožilo tudi, da je zaradi delovanja Praprotnikove službe, ki jo podpira predvsem predsednik uprave, manj pa preostali člani uprave, v vrhu banke veliko nezadovoljstva.
Pooblastila bančne policije, tudi pečatenje pisarn in zasegi računalnikov, naj bi bila sicer podobna, kot jih poznajo v tujini. Za te izredne ukrepe se odločajo, ko morajo zavarovati dokaze do prihoda policije. Pečatenje pisarne pa se, kot smo izvedeli, do zdaj sploh ni zgodilo zaradi preiskav slabih kreditov iz preteklosti, ampak zaradi drugih primerov.
V preiskavah slabih kreditov je zajetih več deset uslužbencev; pojasnjevati morajo nerazumljivosti, ki so jih našli ob pregledu dokumentacije. Znano je, da je NLB zaradi slabih kreditov doslej sicer vložila nekaj več kot 40 kazenskih ovadb proti okoli 30 (zdaj večinoma že nekdanjim) zaposlenim, lani pa tudi dve odškodninski tožbi.
V banki molčijo
Višina nagrade za prijavo domnevno škodljivega ravnanja sodelavcev je po internih pravilih NLB odvisna od tega, kako veliko škodo so s prijavo preprečili. Praprotnik lahko sam podeli do dva tisoč evrov nagrade, odločitve o višjih zneskih pa sprejme uprava.
Druge banke, na primer Unicredit, Abanka in NKBM, za žvižgače plačil nimajo. Na okrogli mizi, ki so jo pred kratkim organizirali v Centru poslovne odličnosti Ekonomske fakultete, so ugotovili, da so žvižgači sicer pomembni za preprečevanje korupcije in krepitev integritete, vendar pri nas ne uživajo zaupanja; še posebno, če so bili za razkritja nagrajeni. Iz banke odgovorov na naša vprašanja nismo dobili.
