Tiskane izdaje
Portorož - Razmere v posameznih državah so tako različne, da ne obstaja politika, ki bi omogočila kreditno rast v vseh na enak način, hkrati pa se soočamo še s posledicami odpravljanja pretekle finančne krize, je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec povzel glavne ugotovitve regionalnega seminarja na temo krepitve rasti posojil v srednje, vzhodno in južnoevropskih državah, ki se je danes (petek, 26. september) končal v Portorožu.
V nekaterih državah so tako še vedno težave s preveliko zadolženostjo realnega sektorja in gospodinjstev, je dodal guverner BS in nadaljeval, da ne gre toliko za obseg posojil, ki jih morajo zagotoviti, ampak predvsem za njihovo kakovost, »kar pomeni, da se nova posojila generirajo za tiste sektorje, za tista podjetja, ki bodo ta posojila v prihodnosti lahko vrnila«. Zato je na seminarju bil govor tudi o brezkreditni rasti, ki jo zaznavajo nekatera gospodarstva v regiji. To je mogoče prek financiranja z lastniškim kapitalom ter tako imenovanega bančništva v senci.
Bankirji naj naredijo to, kar morajo
Izvršni direktor Mednarodnega denarnega sklada Christopher M. Towe je v zvezi z bančništvom v senci zavrnil dvome o nepreglednosti oziroma nereguliranosti tega področja, vsaj v »pokriznem svetu«. Ob tem se je strinjal, da mora nadzor zajeti tudi ta sektor. Jazbec meni, da imamo v Sloveniji težavo tudi s tem, da je pri vsakem posojilu, ki je bilo izdano malo večjemu podjetju, sodelovalo več bank, ki se morajo dogovoriti, kako bodo omogočile prestrukturiranje dolga.
»Na žalost smo zdaj v Sloveniji v situaciji, kjer si tudi bankirji, predvsem bankirji v državnih bankah, enostavno ne upajo opraviti nalog, ki jih lahko opravijo bankirji pri drugih bankah,« je ugotavljal guverner Banke Slovenije in to pripisal dejstvu, da obstaja velika verjetnost, »da bo kakršna koli odločitev državnega bankirja v trenutku izredno politizirana in kriminalizirana.« Zato Jazbec meni, da je treba poiskati sistemske rešitve, ki bodo omogočile bankirjem, da naredijo to, kar morajo, namreč »aktivno sodelovati v procesih prestrukturiranja, vsakega podjetja pa se enostavno ne da prestrukturirati.«
Vlada bo morala povedati, kako naprej v bančnem sektorju
Po Jazbečevih besedah se je s četrtkovo odločitvijo vlade o odobritvi pomoči za Abanko končalo samo eno od dejanj, ki ga je vlada skupaj z Banko Slovenije sprejela že decembra. »Še vedno čakamo na odločitev Evropske komisije v zvezi z Banko Celje in ko bo ta odločitev znana, bo verjetno potrebno premisliti, kako naprej,« meni Jazbec. Razmišljanja o tem, kaj narediti z delom bančnega sistema, so v teku, vendar je vlada tista, ki bo morala povedati, kako naprej.
Podatki o gospodarski rasti kažejo, da so predvsem po lanskem decembru mednarodni finančni trgi začeli drugačne dojemati slovensko gospodarstvo, kar se je odrazilo v ceni zadolževanja, po drugi strani pa so se začeli določeni procesi prestrukturiranja slabih posojil. Začela je delovati tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).
»Vprašanje je samo, ali bomo s to rastjo lahko vzdržno preživeli na daljši rok,« je dodal Jazbec in opozoril, da v slovenskem gospodarstvu veliko stvari še ni rešenih. Z vidika nadzora je delovanje tako NLB kot NKBM »v skladu z nadzorniškimi zahtevami in tekoče izpolnjujeta in odgovarjata vsem kriterijem, ki jih ima Banka Slovenije.«
Območje evra potrebuje močne banke in enotni trg kapitala
Član izvršnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Benoit Coeure je poudaril, da je za gospodarsko okrevanje območja evra poleg dokapitalizacije bank potrebno tudi finančno prestrukturiranje podjetij, predvsem z izboljšanjem insolvenčne zakonodaje. Za močnejše okrevanje investicij v zasebnem sektorju morajo podjetja zbrati tudi dodatni kapital. Poleg bančnega bi bilo treba v evrskem območju zato okrepiti tudi lastniško financiranje. V območju skupne valute so tako poleg močnih bank potrebni tudi bolje delujoči kapitalski trgi oziroma dokončno oblikovanje enotnega trga kapitala.
Po Coeurejevem mnenju je v evrskem območju vse preveč poudarka na dolžniškem financiranju, zaradi česar se še vedno prisotni finančni krč v številnih državah z evrom odraža tudi v šibki rasti gospodarske dejavnosti. Prav tako bi se bilo treba bolj posvetiti kakovosti in ne le obsegu posojil. Posojilni baloni pred krizo so pokazali, da lahko banke v času konjunkture denar vlagajo v napačne investicije, ki nato slej ko prej privedejo do krize.
Za podjetniške projekte več lastniškega kapitala, ne le posojila
Preobilje posojil v času debelih krav lahko tudi zmanjša spodbude za dvig produktivnosti v podjetjih. Prav ta je bistven element gospodarskega razvoja, poti do njega pa Coeure vidi v bolje delujočih in bolj konkurenčnih trgih ter v predvidljivem in stabilnem poslovnem okolju.
Coeure je med možnimi konkretnimi rešitvami za boljše financiranje malih in srednjih podjetij navedel predlog, da bi sredstva iz skladov EU pri financiranju podjetniških projektov uporabili tudi v obliki lastniškega kapitala in ne le kot posojila. Pozval je še k zmanjšanju razdrobljenosti trgov tveganega kapitala na območju skupne valute in ukrepom za spodbujanje pretvorbe terjatev v kapital.
