Tiskane izdaje
Ta ponovna zagretost za dogajanje na borzi se je zgodila dva tedna po tem, ko je Dunajska borza prodala Ljubljansko borzo Zagrebški borzi. To morda ni posebno pretresljivo, saj je bila naša borza pred tem že sedem let pod lastniško streho Dunajske borze. In očitno ta lastniški dežnik ni pripomogel k temu, da bi se na Ljubljanski borzi razživeli biki, ampak so jo očitno prevzeli medvedi. Kaj bi šele bilo, če bi Ljubljansko borzo pred sedmimi leti prevzela atenska, ki se je prav tako potegovala zanjo.
Kakorkoli, po obravnavi predlogov ponovne oživitve in krepitve pomena domačega kapitalskega trga v vladi in še prej na odboru za finančno stabilnost (OFS) ter ministrstvu za finance je menda zdaj jasno, da je namen razprave o pomenu borze vsaj dvojen: spodbuditi financiranje podjetij z domačim lastniškim kapitalom in prek borze spremljati nadaljnji razvoj pokojninske reforme. Vrh slovenskih financ, če tako označimo vse vpletene akterje od odbora OFS naprej, se očitno spogleduje z možnostjo, da bi borzi spet vrnili vlogo, ki naj bi jo imela že po svoji osnovni vlogi, torej da bi postala mesto za zbiranje kapitala. To naša borza nikoli ni zares postala, prej je bila tržnica, kjer se je občasno na veliko preprodajalo. Zdaj optimistično upajo, da bi postala »alternativa bančnim virom in vlagateljem kot učinkovit in pregleden trg za vlaganje njihovih dolgoročnih prihrankov«.
Borza za alternativno financiranje podjetij
Sklep v vladi obravnavane informacije je: ker so slovenska podjetja še vedno prezadolžena, potrebujejo alternativne vire financiranja, med njimi predvsem lastniškega, kar bi lahko zagotovil domači kapitalski trg. Kajti na Ljubljanski borzi se v zadnjih letih trendno znižuje obseg trgovanj, prevzemi podjetij ga samo še spodbujajo. OFS zato predlaga, da bi bilo treba v strategijo kapitalskih naložb vnesti dopolnitve, s katerimi bi zdramili dogajanje na naši borzi. »S tem bi lahko dala Slovenija jasen signal lastniku Ljubljanske borze in splošni javnosti, da podpira ohranitev slovenskega kapitalskega trga,» so, denimo, zapisali v poročilu.
SDH naj uvrsti delnice družb na domačo borzo
Predlagajo, naj se presežek nad določenim lastniškim deležem – tako v strateških kot v pomembnih in portfeljskih naložbah – uvrsti v kotacijo na Ljubljansko borzo, saj bi se tako zagotovila dodatna ponudba ter povpraševanje domačih in tujih vlagateljev. SDH naj se zaveže, da bo v okviru politike upravljanja svojih družb zahteval uvrstitev delnic pomembnejših družb na borzo; tudi tako, da se umakne ali zniža meja velikosti družbe, ki je zdaj v strategiji visoka 400 milijonov evrov. Ta meja je previsoka in ne omogoča uvrstitve delnic večine državnih podjetij na organizirani trg.
Zanimiv je predlog, naj strategija ne daje prednosti tujim trgom, ampak uvrstitvi na borzo v Sloveniji. SDH naj bi tudi presežke delnic nad določenim lastniškim deležem aktivno upravljal s prodajo ali nakupi prek borze, saj da bi si tako lahko zagotovil likvidnost in zaupanje vlagateljev. Upravljavec državnih podjetij naj bi tudi spodbujal državne družbe, da iščejo vire financiranja tudi na primarnem domačem kapitalskem trgu, če imajo potrebe po financiranju, zlasti naj bi se spodbujalo lastniško kapitalsko financiranje. Kajti jasno je, da »bančni sektor ne more biti izključni vir financiranja slovenskega gospodarstva«.
Cilj izboljšanje celotnega kapitalskega trga
Zanimivo je, da se je slovenska oblast zavedla, da ima domači kapitalski trg in da bi ga morda lahko celo spodbujala, preden ne bo potonil v čisto anonimnost. Kaj o teh poskusih pravi Andrej Šketa, predsednik uprave Ljubljanske borze? »Sistemsko pomenijo predlogi pomembno zavedanje, da je za boljšo konkurenčnost gospodarstva treba omogočiti ustrezno in uravnoteženo financiranje podjetij in da se s tem lahko hkrati ureja tudi del strukturnih izzivov, ki jih ima Slovenija, predvsem na področju pokojninskega sistema. Razmisleka OFS in predlogov ne gledamo samo ozko v smislu same borze, ampak celotnega finančnega sistema. Prav tako so podani predlogi le tisti, ki se nanašajo na strategijo upravljanja državnega premoženja. Je pa iz vladnega gradiva jasno, da je širši cilj doseči izboljšanje celotnega kapitalskega trga, vseh udeležencev trga, razvoj domačih institucionalnih vlagateljev ter tudi vseh dolgoročno potrebnih mehanizmov, ki so potrebni za uspešno delovanje takšnega trga. Kapitalski trg lahko uspešno deluje le kot uspešno delujoča celota, borza je le en manjši, a osrednji del.«
Dati vlogo pokojninskim skladom
Tudi Šketa poudarja, da je za premik – kako oživiti našo borzo – potrebna podpora in razumevanje politike, saj gre za sistemsko vprašanje. Šketa: »V naslednjem koraku bo tudi prebivalstvu (volivcem) treba razložiti, zakaj je primerno in smiselno varčevati tudi drugače, kot samo prek kratkoročnih depozitov v bankah.« Kakšne možnosti za krepitev slovenskega kapitalskega trga Šketa sploh vidi? »Bistvena sta dolgoročna akumulacija prihrankov in formiranje domačega institucionalnega trga kapitala. Tudi OFS je ugotovil, da samo z bančnimi krediti tega ne bo mogoče uspešno opraviti. Treba pa je povečati vlogo drugega in tretjega stebra pokojninskega varčevanja in ju primerno davčno obravnavati. To se lahko opravi v obliki obveznih ali prostovoljnih pokojninskih skladov ali pa tudi individualnih varčevalnih računov po vzoru ameriškega 401 računa.« A Šketa ob tem pojasnjuje, da se borza zaveda, da bo zaradi razpršenih naložbenih politik na slovenski kapitalski trg usmerjen le manjši del takšnih prihrankov ter da bo večina teh še vedno v obveznicah in bančnih depozitih. Seveda bi takšen potencial domačih vlagateljev dodatno spodbudil tako podjetja za kotacije kot tudi tuje institucionalne vlagatelje, da se ob aktivnih domačih vlagateljih lažje odločijo za vlaganje v slovenske vrednostne papirje. Specifičnih načrtov in pričakovanj pa prvi mož naše borze ne razkriva, kar je razumljivo, saj je borza v postopku spremembe lastništva.
Hitrih premikov ni pričakovati
Igor Kušar, zdaj predsednik uprave Triglav skladov, sicer pa človek, ki se je skozi tranzicijska leta gibal na izpostavljenih mestih slovenske finančne politike, meni, da je Ljubljanska borza ob (prvi) privatizaciji odigrala pozitivno vlogo, toda Kušar opozarja: »Pričakovanja, da bo postala tudi izrazit finančni posrednik, pa so bila vedno malce preoptimistična.« O uvrstitvi delnic na borzo pa Kušar pravi: »Z uvrstitvijo delnic nekaterih državnih podjetij na borzo bo zagotovo dosežen učinek preglednejšega obveščanja o poslovanju teh podjetij, verjetno se bo s tem nekoliko povečalo tudi zanimanje tujih portfeljskih investitorjev. Kar je dobro. Vendar pa hitrih premikov glede borze kot vira financiranja gospodarstva ni pričakovati, morda bo v prihodnje kakšna izdaja obveznic več, kot smo jih bili vajeni.«
Matej Šimnic, analitik iz borznoposredniške hiše Alta vidi vzroke za to, da se naša borza že od začetka ni razvijala v smeri, da bi se podjetja tudi prek nje financirala, v dejstvu, da je slovensko gospodarstvo precej specifično. Večja podjetja so namreč ali v lasti države ali strateških lastnikov, druge zasebne družbe pa so majhne ali pa želijo zadržati lastništvo v okviru družine ali zaposlenih. Šimnic: »Posledično je bilo tudi v obdobju pred krizo, ko so vlagatelji v evforiji vlagali v povsem nelikvidne vrednostne papirje, težko za pričakovati, da bi zasebni lastniki kapital iskali na borzi. Med krizo so se razmere nekoliko obrnile, saj bi določena podjetja za preživetje nujno potrebovala zunanji kapital, vendar pa se je na drugi strani interes vlagateljev močno zmanjšal, proces razvoja Ljubljanske borze pa je tako še bolj zastal.« Šimnic se boji, da bo specifičnost slovenskega gospodarstva še naprej ovira za razvoj borznega trga. »V prvi vrsti bi se moral spremeniti odnos države, ki bi lahko z uvrstitvijo državnih podjetij na borzo in spremembami zakonodaje spodbudila rast prometa na Ljubljanski borzi. Zaradi krize, velikih padcev vrednosti delnic na Ljubljanski borzi in upada kupne moči pa za zdaj ne moremo pričakovati hitrega okrevanja, predvsem pa dejavnosti malih vlagateljev. Pri tem pa lastništvo borze igra relativno majhno vlogo. Bi pa bilo koristno najti vzvode za spodbuditev generiranja in vlaganja lastniškega kapitala v manjša slovenska podjetja.«
