Tiskane izdaje
Odbor državnega zbora za zdravstvo se je danes sestal zaradi ene same točke dnevnega reda: obdavčitve sladkih in sladkanih brezalkoholnih pijač z vidika zdravstva. Nujno sejo odbora in pogovor o zdravstvenih razsežnostih obdavčitve sladkih pijač je zahteva Pozitivna Slovenija.
Zakon o davku na pre(sladke) brezalkoholne pijače in pijače z umetnimi sladili je napisalo ministrstvo za finance v vladi vlada Janeza Janše: z njim je nameraval nekdanji minister za finance Janez šušteršič zbrati nekaj dodatnih milijonov z uvedbo splošne stopnje davka na dodano vrednost v izbranih dejavnostih, za katere zdaj velja znižana obdavčitev.
Vabilo na današnjo nujno sejo odbora za zdravstvo o povezavi med obdavčitvijo sladkih pijač in zdravjem so dobili: ministrstvo za zdravje,ministrstvo za finance, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije, Zdravniško društvo Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Štefanova ulica 1, 1000 Ljubljana, Zveza društev diabetikov Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja, Zveza potrošnikov Slovenije, predstojnik, Kliničnega oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni dr. Andrej Janež, UKC Ljubljana, predstojnik Kliničnega oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove prof.dr. Tadej Batellino in Pediatrična klinika Ljubljana.
Zveza potrošnikov: Mi smo za!
Zveza potrošnikov Slovenijeje pred nujno sejo odbora za zdravstvo objavila sporočilo za javnost, v katerem sporoča, da podpira sprejem zakona o davku na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah: »ZPS že od leta 2009 dejavno podpira pobudo za uvedbo dajatev na »nezdrav« živila in pijače. Prepričani so, da z uvedbo predlaganega davka lahko dosežemo vrsto pozitivnih učinkov, torej ne zajezimo le kratkoročnega zmanjšanja uživanja tovrstnih pijač, kjer so po aktualnih raziskavah naši mladostniki v samem evropskem vrhu, ampak dolgoročno vplivamo na oblikovanje bolj zdravih prehranjevalnih navad. Te pa so najboljša preventiva pred boleznimi sodobnega časa, kot so na priemr. debelost otrok, sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja.«
V Zvezi potrošnikov Slovenije poudarjajo, da predlagani davek ni novost v evropskem prostoru: »Konec koncev takšno obdavčitev predlaga tudi Bela knjiga Evropske komisije na temo prehrane, prekomerne teže in s tem povezanimi tveganji, ki je bila sprejeta za obdobje 2007do 2013. Danska je na primer že uvedla višje davke na pijače z dodanim sladkorjem in slaščičarske izdelke, tudi Francija, Madžarska, Finska, Norveška in ZDA ter Hrvaška so obdavčile pijače z dodanim sladkorjem. Slovaška je izbrala drugačen pristop: z ukrepi direktnega subvencioniranja sadja in zelenjave ter krompirja želi spodbuditi bolj zdravo prehranjevanje. Belgija, Irska, Romunija in Švedska pa so začele postopke za obdavčitev »nezdravih živil«.
Vlada Janeza Janše predloga ni izročila parlamentu
Vlada Janeza Janše je 4. marca, ko je tedanja koalicija že razpadala, na svoji spletni strani sicer objavila predlog zakona o davku na brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja oziroma sladil, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance. Vlada Janeza Janše potem predloga o »sladkem davku« sploh ni dokončno obravnavala in ga tako tudi ni izročila državnemu zboru v zakonodajni postopek, zato takšnega zakona torej ni med predlogi v bazi državnega zbora. Besedila si je še vedno mogoče ogeldati na vladni spletni strani, sicer pa tudi ni več pomembno, kakšni so bili v povezavi s to dajatvijo načrti vlade Janeza Janše: nova vlada Alenke Bratušek bo znova presodila, ali bo v davčni sistem vključila obdavčitev sladkorja in sladil v brezalkoholnih pijačah.
Vodo brez sladkorja so izvzeli iz obdavčitve
Ministrstvo za finance je v predlgou zakona predlagalo, naj obdavčitev veljala za sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah in iz obdavčitve izrecno izključilo vode in mineralne vode brez dodanega sladkorja in sladil. O pijačah, na katere ciljajo s predlaganim davkom, je ministrstvo za finance v svojem predlgou pojasnilo: »Predmet obdavčitve so tako sadni in zelenjavni sokovi (nektarji in 100-odstotni sadni sokovi), vode in druge pijače z dodanim sladkorjem in sladili (gazirane in negazirane pijače), brezalkoholne pijače z nizko vsebnostjo alkohola (tudi »brezalkoholna piva« z vsebnostjo alkohola do 0,5 % vol, ki niso podvržena plačilu trošarine), energijske pijače, drugi napitki (na primer čokoladno mleko, ne pa tudi sicer mlečni izdelki in jogurti) ter pripravki za pripravo brezalkoholne pijače v obliki sirupov, praškov in v drugih oblikah. Predmet obdavčitve so vse naštete pijače, ne glede na to ali so jim bili sladkor oziroma sladila dodani ali pa gre za »naravni« sladkor v pijači.«
Po predlogu ministrstva 10 centov na liter
Davčna osnova za novo dajatev naj bo torej sladkor, je konec januarja pojasnilo ministrstvo za finance, glede davčnih stopenj pa predlagalo 10 centov na liter pijače: »Davčna osnova je količina sladkorja in sladil v posamezni brezalkoholni pijači. Znesek davka znaša 1 evro na 1 kg sladkorja v brezalkoholni pijači (0,001 evro na gram), kar predstavlja pri enem litru brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja 100 gramov/liter (običajna vsebnost sladkorja) obdavčitev v višini 0,10 evra na liter brezalkoholne pijače. Dodatno so obdavčena tudi sladila, ki jih vsebujejo brezalkoholne pijače. Sladila, ki so lahko v živilih, so opredeljena Uredbi (ES) št. 1333/2008 o aditivih za živila. V tej uredbi so opredeljeni tudi največji dovoljeni odmerki sladil v živilih, vključno z brezalkoholnimi pijačami. Obdavčitev sladil sledi opredelitvi v navedeni uredbi in določa znesek obdavčitve v višini 0,20 evra za največjo dovoljeno vsebnost posameznega sladila v litru brezalkoholne pijače. V primeru nižje vsebnosti sladila je obdavčitev ustrezno nižja.«
Za zdravje in za proračun
Ministrstvo za finance je konec janaurja, ko ga je še vodil Janez Šušteršič, pojasnilo, da je osnovni cilj predloga zakona o obdavčitvi sladkih in umetno oslajenih brezalkoholnih pijač »uveljaviti ekonomski instrument, ki bo upočasnil rast porabe sladkih brezalkoholnih pijač in s tem prispevati k izboljšanju zdravstvenega stanja predvsem mlajše populacije, ki v pretežni meri posega po teh pijačah«. Seveda pa ministrstvo v tistem času mislilo tudi na pomanjkanje v proračunski blagajni, česar tudi ni skrivalo: »Podredno želi vlada z uveljavitvijo davka na sladke pijače zagotoviti nov vir za financiranje državnega proračuna in s tem prispevati h konsolidaciji javnih financ.« Od nove dajatve si je vlada obetala 14 milijonov evrov na leto, pri oceni prilivov pa je ministrstvo že upoštevalo, da bi se zaradi davka poraba nekoliko zmanjšala.
