Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada je objavila osnutek zakona o skladu za reševanje bank. Predlaga nujni postopek in opozarja, da »lahko pride do težko popravljivih posledic za delovanje države«, če zakon ne bo sprejet čim prej, vsekakor pa pred 1. januarjem 2015.
Osnutek zakona, ki po mnenju vlade sledi evropskim direktivam in praksi zahodnih držav, predpostavlja, da sklad za reševanje bank ustanovi Banka Slovenije, in sicer za obdobje desetih let, od 1. januarja 2015 do začetka leta 2025. Sklad bi bil namenjen za financiranje reševanja bank v okviru izrednih ukrepov, ki jih banki izreče Banka Slovenije. Sredstva sklada bi lahko uporabili za vplačilo v kapital premostitvene banke, dokapitalizacijo bank, ki bi jim bili izrečeni izredni ukrepi BS, ali za posojila, jamstva in druga zavarovanja, dana premostitveni banki ali banki, ki bi ji bili izrečeni izredni ukrepi.
Banke bi morale v sklad vplačati sredstva v višini do 2,3 odstotka vseh zajamčenih vlog pri vseh bankah. Teh vlog je skupaj za približno 15 milijard evrov, kar pomeni, da bi se v sklad prililo 195 milijonov evrov, ugotavljajo na ministrstvu za finance. Osnutek zakona določa, da bi banke zagotovile sredstva za delovanje sklada z vplačilom denarnih sredstev in izrednim vplačilom likvidnih sredstev, oproščene bi bile le, če ne bi mogle dosegati ustrezne kapitalske ustreznosti in likvidnosti.
Vladi se mudi
Naglica pri proceduri je na prvi pogled še bolj skrivnostna, če upoštevamo, da je sklad za reševanje bank že predvideval zakon o bančništvu, ki ga je vlada zdaj izvzela iz nujne obravnave in bo šel po novem skozi redno proceduro. Sklad za reševanje bank je izvzet iz bančnega zakona in mora biti sprejet čim prej oziroma še ta mesec - očitno zato, da bo vlada lažje oziroma sploh lahko pripravila primeren rebalans proračuna za leto 2015. Za kaj gre?
Na ministrstvu za finance so zapisali, da je »sklad za reševanje pomembno zagotovilo, da bo bančni sektor kot celota prispeval potrebna sredstva za morebitno reševanje bank, še preden bi se za te namene uporabila sredstva državnega proračuna.«
Pod črto: namen sklada je, da bi se banke najprej reševale same, s tem pa bi bil državni proračun razbremenjen za blizu 200 milijonov evrov - in Slovenija bi s tem leta 2015 laže znižala proračunski primanjkljaj pod zahtevane tri odstotke BDP. Če upoštevamo, da je vlada osnutek zakona potegnila iz klobuka le nekaj ur po plačnem dogovoru s sindikati, ki bo imel podobne težke posledice za proračun 2015, se zdi, da ne gre za naključje.
