Tiskane izdaje
Novi davek na nepremičnine bi močno povečal davčno breme za obrtnike ter male in mikro podjetnike, ugotavljajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
Ministrstvo za finance je na svoji spletni strani objavilo predlog zakona o davku na nepremičnine. Za različne skupine nepremičnin predlagajo deset različnih davčnih stopenj. Pri vsej je davčna ocenjena tržna vrednost nepremičnin iz Registra nepremičnin pri geodetski upravi. Ta se pripravlja, da bo vrednosti nepremičnin znova osvežila in jih tako približala tržnim gibanjem, kakršna so bila v začetku letošnjega leta.
OZS: vprašljiva davčna osnova
Za obrtno-podjetniško zbornico je sporna že ocenjena vrednost nepremičnin kot davčna osnova v predlogu zakona o davku na nepremičnine. »Ker so pristojni organi javno zatrjevali, da popis nepremičnin ne bo podlaga za obdavčitev, marsikdo ni dovolj resno obravnaval popisa nepremičnin, tako da ni podal vseh podatkov. Popisovalci, ki so bili večinoma študentje, praviloma niso bili primerno usposobljeni za popis, zato so se že kmalu po popisu ugotovile številne napake, ki so jih nekateri sicer že popravili skupaj z Geodetsko upravo RS (Gurs),« opozarjajo v zbornici.
Za poslovne objekte ministrstvo za finance predlaga obdavčitev z 0,80 odstotka vrednosti nepremičnin po podatkih geodetske uprave. To je preveč, ugotavljajo v obrtno-podjetniški zbornici: »Stopnja 0,80 odstotka vrednosti za obdavčitev poslovnih objektov je popolnoma nerazumna, saj poslovni subjekti tega davka ne bodo zmogli pokriti v breme svojega dobička. Morali ga bodo prevaliti na potrošnika. Zato se bo dvignila njihova prodajna cena in hkrati zmanjšala konkurenčna sposobnost slovenskega gospodarstva. Nenazadnje bo ta davek dodatno obremenil vse banke, ki so za poplačilo svojih terjatev prejele nepremičnine, s katerimi trenutno ne ustvarjajo dohodkov.«
Lastniki slabo poročajo o obnovi
V zbornici so prepričani, da je register nepremičnin pri geodetski upravi pomanjkljiv, saj v njem, na primer, ni črnih gradenj: »V Sloveniji imamo poleg legalnih gradenj tudi številne črne gradnje oziroma gradnje prizidkov, nadzidav in podobno. Spremembe namembnosti prostorov so večinoma brez ustreznih dovoljenj, zato te nepremičnine praviloma niso pravilno ovrednotene: na primer čebelnjak, predelan v počitniško hišo ali lože in balkoni, predelani v stanovanjske površine.«
V obrtno-podjetniški zbornici so prepričani, da lastniki geodetsko upravo premalo zavzeto obveščajo o posegih v nepremičnine, ki vplivajo na posplošeno tržno vrednost nepremičnin, torej v predvideno davčno osnovo. »Lastniki nepremičnin so na podlagi zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin od prvega popisa dalje dolžni javljati vsako spremembo na nepremičnini, ki vpliva na posplošeno vrednost nepremičnin: obnovo fasade, nova okna, vgradnja plinskih inštalacij, priklop na kanalizacijo, nova streha. Toda lastniki tega v večini primerov ne delajo, zato nepremičnine v veliki meri izkazujejo napačno posplošeno vrednost,« naštevajo v obrtno-podjetniški zbornici.
Spravijo naj se se nad črne gradnje
Predvidena stopnja za poslovne objekte je po presoji zbornice sicer previsoka, sami pa bi še dosti bolj privili lastnike črnih gradenj. Do teh so v obrtno-podjetniški zbornici neusmiljeni: »Predlagamo, da ministrstvo za finance vse nelegalno zgrajene objekte, prizidke in vsak poseg v nepremičnino brez ustrezne dokumentacije obdavči z dodatnim pribitkom vsaj v višini 300 odstotkov nad predpisano stopnjo obdavčitve objekta. To naj velja za vse nepremičnine, in sicer od začetka veljavnosti zakona do legalizacije oz. rušitve nepremičnine. Sedaj namreč nelegalno zgrajeni objekti niso obdavčeni, kar je v primerjavi z evropskimi državami še ena od slovenskih posebnosti.«
