Partnerstva, ki združujejo pametno Slovenijo

Ljubljana – Imamo devet strateško-razvojnih partnerstev (srip), ki bodo konec tega tedna oddajali svoje akcijske načrte in tako odprli pot nadaljnjim »pametnim« razpisom (razpisi RRI), vrednim več deset milijonov evrov.

Ko bodo pripravljeni akcijski načrti za »pametne« sripe, bo tudi pogoj za sprostitev preostalih sredstev RRI (raziskovalno-razvojnih projektov) za domene S4 (skupaj 139,2 milijona evrov gospodarskega ministrstva in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport), odgovarjajo na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).

Kaj se torej dogaja s strategijo pametne specializacije – S4, potem ko je bila prepoznana kot izhodišče za osredotočenje vlaganj v področja, kjer ima Slovenija znanje, kompetence in kapacitete in tudi inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih? Očitno so zdaj v ospredju pomembna strateško-razvojna partnerstva, ki jih je devet in imajo tudi svoje izbrane nosilne institucije, ki jih koordinirajo in upravljajo; kdo, glej okvirček.

Sripi so naša nova platforma, ki kaže, kako peljati razvoj v državi, seveda z različnimi razvojnimi deležniki na posameznih področjih, pojasnjuje dr. Peter Wostner iz SVRK, vodja sektorja za koordinacijo strategije pametne specializacije. In kot pravi Wostner, je akcijski načrt zdaj res prelomnica, poanta pa je v samem procesu, pri katerem gre za povezovanje med deležniki.

»Kajti, poglejte, kako danes delujejo trgi, kako hitro se stvari premikajo! Posamezni akter je preprosto premajhen, ima premalo kapitala in idej, je prepočasen, zato se mora povezovati. To je enostavna zgodba sripov. Sama podjetja pravijo, da se še nikoli niso med seboj toliko pogovarjali.« Seveda pa je pri tem sodelovanju izjemno pomembno zaupanje, poudarja Wostner.

Peter Wostner Foto: Igor Modic/Delo

Sripi morajo do konca tega tedna oddati načrtovane akcijske načrte. Tako so, denimo, še včeraj, pregledovali zadnje pripombe na osnutek akcijskega načrta za srip Razvoj materialov kot končnih produktov (tudi srip Matpro), ki ga koordinira Gospodarska zbornica Slovenija, je povedala koordinatorka tega sripa Vesna Nahtigal.

Načrtom bodo sledili razpisi

V sripe se povezuje veliko članov – od gospodarstva do raziskovalnih institucij in fakultet – in ena zdaj aktualnih pomembnih nalog je, da pridejo do omenjenih skupnih načrtov, ki jih bo na koncu pregledala posebna delovna skupina državnih sekretarjev, ki jih vodi Matjaž Zupančič, državni sekretar na vladni službi SVRK. A spomnimo: Prve pametne razpise, vezane na strategijo pametne specializacije, sta lani razpisala ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za izobraževanje, skupaj vredne 87,9 milijona evrov.

Iz SVRK zdaj pojasnjujejo: »Ostala sredstva za RRI bodo skladno z določili S4 razpisana po pripravi akcijskih načrtov, ki jih trenutno pripravljajo Strateško razvojno-inovacijska partnerstva za domene S4. K tem sredstvom za RRI je treba dodati najmanj še sredstva za podporo delovanju sripa na prioritetnih področjih pametne specializacije, za katero je že bilo razpisanih skupaj 10,4 milijona evrov, ter komplementarnih razpisov krepitve človeških virov (javni razpis za delovanje kompetenčnih centrov za razvoj kadrov) ter programov internacionalizacije.«

Uspešen zaključek prve faze (akcijski načrti) pa bo tudi pogoj za sprostitev preostalih sredstev RRI, omenjenih skoraj 140 milijonov evrov MGRT in MIZŠ, ter razpis MGRT za sofinanciranje partnerstev z mednarodnim elementom v letih 2017–2021 v vrednosti 2,7 milijona evrov, pravijo na vladni SVRK. Posredno so na S4 vezani še nekateri drugi razpisi tako na področju razvoja človeških virov, poklicnega usposabljanja in izobraževanja, vseživljenjske karierne orientacije in kariernih centrov, odprtih učnih okolij, še zlasti pa izpostavljajo razpis za kompetenčne centre na področju razvoja kadrov. Z

a te namene je bilo za letos in prihodnje leto razpisanih skorajda štiri milijone evrov, za obdobje po letu 2019 pa naj bi sledil razpis, vreden predvidoma sedem milijonov evrov. Med spodbudnimi informacijami je tudi ta, da je v pripravi poseben instrument širjenja sodelovanja v programu Obzorje 2020 na področju S4 v vrednosti 64 milijonov evrov, od tega je evropskih sredstev za 51,2 milijona evrov. 

Razgibana Slovenija

S sripi razgibana Slovenija se torej že pospešeno »dogaja« na različnih področjih. Na eni strani pripravljajo akcijske načrte, na drugi pa se lahko Slovenija, kakor je povedal Peter Wostner, ker ima že vzpostavljene povezave prek sripov, povezuje v različne mednarodno pomembne povezave, kot, denimo, iniciativo Vanguard, v katero je vključena močna gospodarska in raziskovalna srenja najbolj razvitih evropskih regij.

Kar je seveda pomembno, saj so posamična podjetja premajhna za tovrstne velike povezave. Wostner potrjuje, da bodo akcijski načrti »podlaga za vse nadaljnje razpise strukturnih skladov, ki bodo sledili na področju raziskav in razvoja, a tudi glede človeških virov, zlasti tistih, vezanih na SPS, na primer karierni centri v okviru visokošolskega sistema. Preprosto, da se upošteva to, o čemer gospodarstvo razmišlja«.

V tej fazi sripov so javni razpisi pomembni, ker so kot korenček, ki ni zanemarljiv, in je tudi razlog, zakaj se vključuje država, potem ko bodo aktivnosti, ki bodo izšle iz sripov, zares začele delovati, pa bodo bolj kot javni razpisi pomembne banke, Junckerjev sklad, Obzorje 2020, je razumeti Petra Wostnerja.

Tudi Vesna Nahtigal, koordinatorka sripa Razvoj materialov kot končnih produktov (Matpro), pravi, da je glavni poudarek pri njihovem sripu, kako razmišljati o skupnem razvoju, o kadrih, o internacionalizaciji, trajnostnem razvoju. Zelo izpostavljajo karierno platformo, že takorekoč od zibelke naprej, vsakdo, ki konča šolanje, dobi službo, poudarja Nahtigalova.

V skupini so imeli več delavnic, opravili so številne intervjuje, da bi prišli do vsebine, ki jo želijo imeti podjetja zapisano v akcijskih načrtih. Nahtigalova poudarja, kako pomembna je destigmatizacija metalurgije, ki »ni črna, ampak visoko tehnološka, zelena, zelo razvita, konkurenčna.

V njej so naša podjetja sicer nišni igralci, a so v svetovnem vrhu«. V sripu na področju razvoja materialov kot končnih produktov so aktivno vključeni Združenje kovinskih materialov in nekovin, Združenje kemijske industrije in Združenje kovinske industrije, Univerza Ljubljana, Univerza Maribor, Institut IMT. In tudi vodilna podjetja tako na področju aluminija, jekla, livarne, podjetja, ki izdelujejo multikomponente, pametne premaze, pametne tkanine, orodjarne. Hkrati se skupina širi tudi na druga področja, kjer se ali se bodo razvijali biokompatibilni materiali za zdravje, reciklirani materiali ...