Na prvi javnofinančni presežek po finančni in gospodarski krizi so vplivali tako višji prihodki kot nižji odhodki. Prihodki so se povečali za 3,2 odstotka, odhodki zmanjšali za 3,7 odstotka.
Prihodki so se sicer v drugem četrtletju zaradi zmanjšanja investicijskih podpor iz EU tako kot že v prvem četrtletju nekoliko zmanjšali, a so se iz naslova davkov in prispevkov povečali za 5,7 odstotka. To kaže na okrevanje slovenskega gospodarstva.
V vsem letu bodo slovenske javne finance po napovedih finančnega ministrstva še vedno imele primanjkljaj. Predvidoma ga bo za 878 milijonov evrov oziroma 2,2 odstotka BDP, torej za 0,7 odstotne točke BDP manj kot konec leta 2015.
Primanjkljaj države v letu 2015 je po redni letni reviziji malo zmanjšan na 1,118 milijarde evrov, v deležu BDP pa ostaja pri 2,9 odstotka BDP. Revizija za leto 2014 pa je primanjkljaj povečala za 29 milijonov evrov na 1,884 milijarde evrov (pet odstotkov BDP). Na končno oceno primanjkljaja za leti 2014 in 2015 pa bo treba počakati, da ga potrdi evropski statistični urad Eurostat.