Analizo je pripravil vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za gospodarsko ministrstvo, pobuda pa je prišla iz parlamenta. Ta je maja obravnaval odpravo deregulacije cen naftnih derivatov, torej vrnitev na stari način določanja cen, zato je vladi predlagal, naj oceni posledice učinkov deregulacije cen naftnih derivatov do konca leta 2016.
K Umarjevemu pregledu censkih trendov je ministrstvo za finance prispevalo še oceno vpliva deregulacije cen naftnih derivatov na proračun v obdobju od aprila 2016 do decembra 2016.
Umar ugotavlja, da sta se ceni goriv po sprostitvi gibali različno. Cena motornega 98-oktanskega bencina je celotno opazovano obdobje (od aprila do decembra 2016) presegala modelsko. Izračunali so, da je bila za 1,3 odstotka višja, kot če bi jo še naprej določala vlada. V enakem obdobju so se marže trgovcev pri tem gorivu povišale za okoli petino.
Po drugi strani je bila maloprodajna cena kurilnega olja za okoli 0,3 odstotka nižja, kot bi bila maksimalna po modelskem izračunu. Razlike med obema naftnima derivatoma so opazne tudi pri primerjavi cen največjih treh trgovcev. Razlike med cenami prvih treh ponudnikov 98-oktanskega bencina so bile zelo majhne, pri prodajalcih kurilnega olja pa so se bolj razlikovale. Umar to pripisuje višji stopnji konkurence oziroma večjemu številu ponudnikov na trgu kurilnega olja.