Tiskane izdaje
Od 44.000 oseb se jih je 25 do zdaj že upokojilo. Konec novembra na Kadu pričakujejo nove upokojence, med njimi tudi zavarovanko, ki sicer izpolnjuje pogoje, vendar na osebnem računu ni zbrala dovolj sredstev.
Na Kadu pravijo, da bo takšnih s primanjkljaji na osebnih računih vse več, kaj bodo naredili z njimi, pa še ne vedo. Njihov problem bi moral reševati poseben zakon, ki ga čakamo in ki naj bi vključeval tudi ustanovitev solidarnostnega sklada. Če ustrezne rešitve ne bo, bodo imeli zavarovanci s primanjkljaji na računih mizerne pokojnine, ki ne bodo presegale 350 evrov. Na ministrstvu za delo pravijo, da pogajanja s sindikati na to temo še niso končana, prav tako še vedno ni seznama poklicev, ki bi bili po novem upravičeni do poklicnih pokojnin. V vmesnem času so se zaposleni v Rudniku Trbovlje-Hrastnik in baletni plesalci za rešitev svojega problema z državo dogovorili po svoje.
Prenizke prispevne stopnje
Sindikati se bojijo, da bodo parcialne rešitve prepričale državo, da za delovanje sistema poklicnega upokojevanja ne bo treba sprejeti sistemskega zakona, za katerega že zdaj leta niso našli prave politične volje. Medtem je vse več neplačanih prispevkov in z njimi vedno več negotovih usod. Med njimi se najdejo tudi sicer maloštevilni baletni plesalci, člani ljubljanske in mariborske opere, ki jih je skupaj sicer le 75, na leto pa se upokojita največ eden ali dva. Do leta 2000, ko je bil sprejet takratni pokojninski zakon ZPIZ-1, ki je ukinil beneficirano delovno dobo, so se baletniki upokojevali v starosti malo čez 40 let. »Po novem moramo na pokoj čakati do vsaj 52. leta, kar je za aktivne baletnike previsoka starost. To je poklic mladih ljudi, ki je izjemno fizično naporen. Ljudje v tej starosti ga ne zmorejo več, številni imajo tudi preveč poškodb, da bi še lahko vztrajali na odru,« je pojasnila predstavnica baletnih plesalcev v sindikatu kulturnih delavcev Glosa Ksenija Kovač Romano. »Napredujoča tehnologija, ki je izboljšala delovne pogoje, je izgovor države, da za nekatere poklice zmanjšuje pravico do poklicnega upokojevanja, pri baletnikih ne vzdrži. Edina tehnologija, ki jo upravljamo plesalci, je naše telo. To pa se stara enako hitro, kot se je staralo v časih prejšnje zakonodaje, ki je baletnikom za eno leto delovne dobe za pokojninsko zavarovanje štela 18 mesecev.«
Predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar je pojasnil, da je bila konec leta 2013 sprejeta novela zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJK), s katerim so si baletni plesalci sicer zagotovili enake pogoje upokojevanja, kot so veljali pred letom 2000 in bi se lahko upokojili okoli 45. leta, vendar na svojih osebnih računih na Kadu nimajo dovolj denarja. V sindikatu si prizadevajo, da bi za baletnike izborili višjo prispevno stopnjo od 9,25 odstotka kot za vse zavarovance, vključene v sistem poklicnega upokojevanja velja od 1. januarja 2014 (leta 2013 je bila še 10,55, včasih pa 12,6). Ker se je prispevna stopnja po letu 2000 znižala, zbrana sredstva na računih niso dovolj za dostojne pokojnine poklicnih baletnikov. Mnogi med njimi, ki so pred upokojitvijo, so se znašli v veliki materialni stiski.
Država poskrbela
