Tiskane izdaje
Varšavska borza je zanimiva tudi za slovenska podjetja. NKBM je bila prva slovenska družba, ki je svoje delnice uvrstila v vzporedno kotacijo na Varšavsko borzo, a so lani decembra ob nacionalizaciji banke tudi poljski delničarji ostali brez vložkov. Na poljski borzi kotirajo še delnice Krke in Gorenja, v preteklosti pa je namero za vzporedno kotacijo na tej borzi izrazila tudi Zavarovalnica Triglav.
Varšavska borza, sicer največja borza v regiji, je pred leti imela največ prvih javnih prodaj (IPO) v Evropi, predvsem zaradi močnih pokojninskih skladov, ki so morali večino sredstev vlagati na domačem trgu. Tako je bilo leta 2010 na Varšavski borzi 34 prvih javnih prodaj, leto kasneje še štiri več, nato pa leta 2012 le še 19, lani 23, do letošnjega septembra pa jih je bilo 18.
Za konsolidacijo javnih financ je poljska vlada sprejela pokojninsko reformo, s katero je povečala prihodke v pokojninsko blagajno, a hkrati se je število poljskih zavarovancev, ki so varčevali tudi v drugem pokojninskem stebru, z okoli 15 milijonov skrčilo na 2,5 milijona. »Pokojninski skladi so preživeli in bodo še vedno eden od pomembnih igalcev na trgu kapitala. Varšavska borza lahko ponudi dostop mednarodnim vlagateljem, hkrati pa je še vedno zanimiva za nove izdaje,« je na včeajšnji konferenci o trgu kapitala v Varšavi dejal Pawel Tamborski.
Ta je spregovoril tudi o dolgoletnih načrtih Varšavske borze, da bi prevzeli Dunajsko borzo, sicer lastnico Ljubljanske borze: »To idejo smo za zdaj opustili. Osredotočamo se na organsko rast, za kar ima poljski trg kapitala potencial. Ne izključujemo pa, da se za prevzem ne bomo odločili v prihodnosti.«
Obseg denarja v podjetjih je zgodovinsko velik
Glavni govornik na konferenci Peter Oppenheimer, vodja globalnih strategij za vrednostne papirje pri Goldman Sachsu, je opozoril na počasno okrevanje svetovnega gospodarstva, predvem evroobmočja. »Svetovno gospodarstvo je šibkejše, kot je večina pričakovala pred enim letom,« je Oppenheimer spomnil na poslabšanje napovedi glede rasti svetovne ekonomije v tem letu z okoli štirih odstotkov BDP na približno tri odstotke BDP. »Okrevanje ZDA je počasnejše, kot je bilo po recesijah v preteklosti. Okrevanje v območju evra pa je še počasnjše kot v drugih svetovnih regijah,« je dodal.
Oppenheimer je poudaril, da pretekla finančna kriza ni bila kriza gospodarskega sektorja, ampak držav: »Med krizo niso na denarju začeli sedeti le vlagatelji, ampak tudi realno gospodarstvo. Obseg denarja v ameriških, evropskih in večinoma tudi azijskih podjetjih je zgodovinsko velik. Zdaj bodo podjetja denar začela porabljati.«
Ameriška podjetja so v zadnjih letih že bistveno povečala izplačila delničarjem prek dividend, več kot v preteklosti pa kupujejo tudi lastne delnice. »V Evropi še ni takega zaupanja kot v ZDA, kljub temu pa pričakujem, da bodo tudi evropska podjetja v teh aktivnosti posnemala ameriška,« je še pojasnil govornik.
