Ponudniki storitev so tehnološka »palica« za banke

Fintech: Finančna zagonska podjetja iščejo ranljivosti klasičnih bank in dokazujejo, da so njihove storitve lahko boljše, prijaznejše in cenejše

ned, 10.01.2016, 20:00

Beseda »fintech« je še ena izmed zloženk, o kateri bomo letos veliko več pisali in brali. Povezana je tudi z vrsto infografik o prihodnosti financ in bančništva. Predstavljajo novo generacijo podjetij, ki poskušajo bankam dokazati, da finančne storitve obvladajo precej bolje od dinozavrov finančne industrije.

Sporočilo besede fintech je kratko in jedrnato: sodobna tehnološka podjetja vstopajo na področje bančništva, bankam pa grozi, da jih bodo v nekaj letih popolnoma nadomestila sedanja zagonska podjetja. Mogoče je ta ponazoritev res pretirana in poenostavitev pregroba, saj je resnica (za zdaj) manj alarmantna, a je zato toliko bolj zanimiva.

So klasične banke res prevelike, da bi propadle? Za odgovor na to vprašanje moramo gledati širši koncept bančništva. V nasprotju z zagonskimi podjetji imajo banke na voljo infrastrukturo in rešitve, ki so jih gradile desetletja. Poleg tega se ukvarjajo s celo vrsto zahtev regulatorjev, povezujejo z drugimi finančnimi institucijami in predvsem iščejo načine, kako ohraniti/pridobiti zaupanje uporabnikov, da bodo ti tudi v prihodnje (p)ostali zveste stranke. Zagonska podjetja te začetne ovire preprosto preskočijo, a pri zadnji se zalomi tudi njim. Povprečen državljan bo svoj denar vendarle še vedno raje zaupal banki kot pred nekaj meseci ustanovljenemu podjetju – pa čeprav nad delovanjem obeh bedi isti regulator. Banke imajo še eno prednost – ne morejo kar čez noč izginiti, saj sicer niti digitalne storitve plačevanja in posojanja denarja ne bi imele več na voljo infrastrukture in mehanizmov, prek katerih bi res delovale.

A tehnološka podjetja bodo v prihodnjih letih gotovo pošteno pretresla bančni sektor. Nekatere banke so k sreči že ugotovile, da jim tudi klasično bančništvo še vedno lahko zagotovi pomembno konkurenčno prednost, a le, če je njegova zasnova/infrastruktura premišljena in skrajno učinkovita. V tem primeru bodo tudi lažje postali partnerji (podizvajalci) podjetij, ki zagotavljajo inovativne finančne storitve. Vse skupaj močno spominja na velike spremembe, ki jih je na področju IKT sprožilo računalništvo v oblaku. Ponudniki aplikacij so čez noč začeli bogateti na infrastrukturi ponudnikov (telekomov, podatkovnih centrov itd.). V panogi bančništva se spremembe sicer dogajajo precej počasneje kot v informatiki.

Ne glede na to, kako predpotopne in/ali neintuitivne so dveri spletnih bank in spremljajoče aplikacije, se uporabniki še vedno ne odločajo za res inovativne rešitve – delno zato, ker jih niti ne poznajo (zagonska podjetja nimajo denarja za drage reklame), jim ne zaupajo, ali pa bodisi te v Sloveniji niti niso na voljo. Samo pomislimo, koliko let so potrebovali velikani iz IT-industrije, da so na seznam podprtih držav uvrstili Slovenijo (Apple je v tem pogledu poseben rekorder po svoji okornosti).

Zagonska podjetja bi morala skrbeti banke

Banke so torej ranljive, pa če to priznajo ali ne. Finančna zagonska podjetja njihove ranljivosti vedno znova izpostavljajo in dokazujejo, da so njihove storitve lahko precej boljše, prijaznejše do uporabnika in seveda cenejše. A skoraj vse delujejo nad že obstoječo infrastrukturo, brez katere pač ne gre. In ko bodo sčasoma zagonska podjetja pridobila več tisoč in celo milijonov uporabnikov ter z njimi tudi denarja, jih ne bo mogoče več niti ignorirati niti ustaviti. Takrat bodo banke dobesedno izpadle, saj bodo zelo nizke provizije za procesiranje transakcij pobrale le dejansko najcenejše banke, tiste z višjimi lastnimi stroški pa bodo brez ponudbe inovativnih storitev morale zapreti svoja vrata.

Banke sicer še ostajajo z nami, je pa precej realističen scenarij, da jih bo v prihodnje vse manj. Sčasoma jih bodo začela nadomeščati tista inovativna tehnološka podjetja, ki ne bodo zgolj ponujala rešitev na njihovi infrastrukturi, temveč bodo poskrbela za lastne rešitve, razvite z ničle. Zmagovalci te igre pa bodo podjetja, ki jim bo, skladno s pričakovanji uporabnikov, uspelo med prvimi uresničiti bančništvo v aplikaciji na pametnem telefonu (in to ne zgolj omejeno funkcionalnost, kot jo poznamo danes, ampak celovit nabor finančno-svetovalnih storitev).

Ideje, ki so se rodile iz želje po boljši uporabniški izkušnji, povezani z bančnimi in finančnimi posli, bodo torej dodobra spremenile podobo finančne industrije, saj se dotikajo ne zgolj mladih in nadobudnih uporabnikov, temveč vseh lastnikov tekočih računov, ki bi radi plačevali, posojali in si izposojali denar napreprostejši, preglednejši in cenejši način.

Prihodnost panoge fintech

Bodo »mozoljasti milenijci« v svoji želji po hipni rabi vseh mogočih bančnih storitev res premagali banke v njihovi igri in postavili nov(e) ekosistem(e)? Prav mogoče. Tako kot so bila uspešna družabna omrežja, najrazličnejše igre in poslovne aplikacije, bo do lahko uspešne tudi fintech rešitve. Sploh glede na demografsko široko področje, ki ga nagovarjajo.

Odzivi bank so zelo različni. Tisti, ki zgolj branijo svoje vrtičke, so obsojeni na propad. Veliko več možnosti imajo banke, ki so spoznale, da se morajo igri inovacij priključiti tudi same, čeprav to pomeni spopadanje z neznanim in velike stroške (tudi po ceni nakupa inovativnih podjetij). Večina bank trenutno dogajanje v panogi fintech zgolj nemo opazuje in si misli, da jim zagonska podjetja ne pomenijo grožnje, saj roko na srce le redka med njimi sploh razmišljajo o celovitosti svoje ponudbe. Zagonska podjetja pač laže napadajo niše, ki jim banke ne namenjajo večje pozornosti. A že jutri se utegne zgoditi, da se bodo zagonska podjetja začela združevati (ali prevzemati) in nov finančni velikan bo rojen ter močnejši kot največje banke sveta. Še najverjetnejši je scenarij, da bo bančna panoga dolgoročno dobila svoj Amazon, Apple, Google ter Microsoft, ki bodo pobrali večino strank, drugim pa prepustili le drobtinice.

Prijavi sovražni govor