Tiskane izdaje
Ko poslušamo, kako bo v prihodnosti gotovina izginila iz obtoka, predvsem starejše stisne pri srcu. Ali bodo ljudje, ki so se poštevanke učili z lesenim računalom, s spletom pa so se srečali v zrelih letih, res plačevali s telefonom ali celo pametno uro? Mnogi še plačilnim karticam ne zaupajo. Kako me bo nekdo lahko prepričal v usodno privlačnost fintech aplikacij in platform, če me je strah telefonu razkriti svoje osebne podatke?
Izsledki raziskav so nedvoumni: digitalizacija je v svetu prvovrstni modni hit, v strmem vzponu je tudi pri plačevanju blaga in storitev. A prej bo treba množici uporabnikov vseh starosti in interesov pojasniti uporabo, koristi, tveganja sodobnih možnosti plačevanja. O tem smo se pogovarjali z ekipo iz podjetja MBILLS, ki je razvila aplikacijo Hal mBills – mobilno denarnico, s katero naj bi plačevali povsod, kadarkoli in vsakomur.
Kaj je mobilna denarnica?
Mobilna denarnica je povezava posameznikovega bančnega računa in njegove telefonske številke v aplikaciji, na primer Hal mBills, in nadomešča fizično denarnico. Simon Steinman, vodja plačilnih storitev v podjetju MBILLS, pravi, da je temeljna ideja preprosta: Zakaj bi morali poznati številko transakcijskega računa nekoga, ki mu želimo nakazati denar, če pa imamo podatke o njem v svojem mobilnem telefonu? Zakaj ne bi kot oprimek za vračilo denarja prijatelju, plačilo računa za taksi, za nakup prek Bolhe zadoščala kar telefonska številka? Tehnologija vse to omogoča, orodje pa je omenjena aplikacija oziroma mobilna denarnica.
Deluje, če poenostavimo, na principu predplačništva. Denar še vedno hranimo na bančnem računu. Ko na telefon naložimo brezplačno aplikacijo in se ustrezno registriramo, določimo vsoto, ki bo z našega računa vsak mesec samodejno pritekla v elektronsko denarnico (eden od načinov polnjenja), in nato elektronsko plačujemo položnice in račune za kupljeno blago in storitve ter nakazujemo denar družinskim članom, prijateljem. Poleg tega lahko prenakazujemo denar med računom in e-denarnico.
Na splošno se kot platforma za elektronsko plačevanje lahko uporabljajo računalniki, tablice, pametni telefoni in pametne ure ipd. Strokovnjaki napovedujejo rast vsem, prednost pa bodo imeli pametni telefoni. Opisana aplikacija je ustvarjena prav za mobilno platformo - ker je pametni telefon bolj razširjen kot dostop do spletnih bank, predvsem pa bolj priročen kot tipkovnica, miška ali tablica, pravijo avtorji. Telefon pač ves čas nosimo s seboj.
Nič več ročno
Digitalizacija plačil je proces, ki vodi iz gotovinskega v brezgotovinsko plačevanje (tega sestavljajo plačilne kartice in omenjene elektronske naprave). Slovenci sicer še vedno radi pod prsti čutimo fizični denar in operiramo z gotovino, trendi pa gredo počasi vendarle v isti smeri kot drugod po Evropi, v smeri digitalizacije. Procesi, ki so se do zdaj opravljali ročno, se tam, kjer tehnologija to dopušča, opravljajo avtomatsko.
Če položnice plačuješ z gotovino, moraš denar najprej dvigniti na banki ali bankomatu, s položnicami na bančnem ali poštnem okencu čakati v vrsti, pokazati osebni dokument, bančno kartico, čakati, da nekdo na drugi strani vnese podatke, vzame gotovino, vrne potrdilo oziroma drobiž, doma je treba shraniti račune.
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
Digitalizacija to pot skrči na par sekund. Aplikacija Hal mBills omogoča, da lahko kjerkoli, kadarkoli, plačaš račune hitreje, preprosteje in ceneje. Z uporabo e-denarnice lahko naročimo, da izdajatelji pošiljajo položnice avtomatsko v aplikacijo in ne več fizično po pošti, lahko pa papirne položnice slikamo s telefonom in opravimo plačilo tako rekoč z enim dotikom. Primož Zupan, direktor podjetja MBILLS, pravi: »S tem se izogneš napakam pri prepisovanju referenčne številke, datuma, zneska računa in se lahko posvetiš vsebini, torej temu, kaj plačuješ.«
Druga opcija je preprosto plačevanje računov v trgovinah, gostinskih lokalih, agencijah, na bencinskih servisih: denar nakažemo iz denarnice s tem, ko pametni telefon poskenira QR-kodo na računu, in z dotikom aktiviramo plačilo. Tretja možnost pa je vračanje ali nakazovanje denarja med fizičnimi osebami. Na primer: s prijatelji gremo na pijačo, plača eden, mi mu s pomočjo telefona iz e-denarnice lahko v hipu vrnemo svoj zapitek. Seveda mora, če hoče denar sprejeti, biti tudi sam vključen v isti sistem.
Koristi in tveganja
Jerica Urbančič dodaja še eno prednost: uporabnik veliko laže kot pri drugih načinih plačevanja nadzoruje porabo denarja in stanje na svojem računu. Iz arhiva lahko zelo hitro potegne, denimo, vsa plačila določenemu ponudniku, vidi dinamiko porabe in cen, tudi posamezne postavke, recimo, kako se je skozi čas gibala provizija stanovanjskega upravnika. Tako lahko vzgajamo racionalnega potrošnika, ki bo vedno na tekočem. V prid e-denarnici govori tudi cena: večina opravil je brezplačnih, plačevanje položnice prek Hal mBills pa, denimo, stane 25 centov, kar je najmanj med elektronskimi načini plačevanja. Pospeši se tudi pretok informacij, skrajša se čas odločanja o nakupu.
Sogovorniki se trudijo odpraviti tudi dvome o uporabnosti e-denarnice za starejše. Prav zanje, pravijo, je tak način plačevanja prijaznejši, ker jim ni treba izpisovati vseh številk, in hiter - če so le povprečno vešči uporabniki pametnega telefona. Najstarejši uporabnik Hal mBills ima 72 let.
Čeprav so vse naštete koristi prepričljive, pa potrošnika še vedno gloda: Kaj pa, če mi telefon ukradejo, če se mi »sesuje«? Kako varni so v njem moji podatki pa tudi moja denarnica z vsem, kar je v njej? Primož Zupan: »Dostop do denarnice je res vezan na konkretno telefonsko številko, vendar moraš vsakič posebej vnesti šestmestno PIN-kodo, ob zamenjavi telefona pa še posebno trimestno varnostno kodo. Z njo aktivira svoj profil. Ker imamo dovoljenje Banke Slovenije, moramo ustrezati njihovim visokim standardom varnosti. Med registracijo se preveri identiteta uporabnika, da ne more nastati zloraba osebnih podatkov.«
Z mobilno denarnico Hal mBills je v Sloveniji trenutno mogoče plačevati položnice pogodbeno vezanih izdajateljev, v gostinskih lokalih, pridružujejo se jim smučišča, lekarne, ponudniki športnih aktivnosti, za vstop v sistem se dogovarjajo tudi s številnimi trgovci in mediji.
Simon Steinman pa je napovedal še novost, ki oglasne površine spremeni v prodajno mesto. Na primer: stojiš na avtobusni postaji in vidiš plakat za koncert, ki bi ga z veseljem obiskal. Ali posebno ponudbo izdelka, ki ga želiš kupiti. Vzameš telefon, poskeniraš QR-kodo, označiš ustrezno dostavo in - plačaš. V dveh sekundah, sredi noči, zunaj delovnega časa.
