Tiskane izdaje
Ljubljana – Poslanci bodo danes v DZ začeli dvodnevno razpravo o proračunih 2018 in 2019 in proračunskih dokumentih, zaključili pa jo bodo v četrtek z glasovanjem, kjer ni pričakovati presenečenj. Kar pomeni, da bo Slovenija v 2018 po dolgem času dobila proračun z načrtovanim presežkom.
Boljše makroekonomske razmere, visoka gospodarska rast in predvideno boljše črpanje evropskih sredstev so olajšali pripravo proračunov in spremenili proračunske številke za prihodnje leto, zlasti na strani prilivov. V primerjavi z lani sprejetim proračunom 2018 namreč njegov spremenjeni predlog, ki je zdaj na mizah poslancev, predvideva kar za dobrih 400 milijonov (oziroma odstotek BDP) več proračunskih prihodkov.
Ministrstvo za finance recimo načrtuje, da bo v 2018 zbralo rekordnih skoraj osem milijard evrov davkov, kar je skoraj 300 milijonov evrov več kot v letošnjem, sicer prav tako davčno obilnem letu. V takih razmerah si je vlada lahko privoščila, da je celo povečala predvideno porabo 2018 za dobrih 52 milijonov, na 9 milijard 625 milijonov evrov, a kljub temu računa, da bo Slovenija prvič po konjunkturnem letu 2007 ustvarila proračunski presežek, v višini slabih 51 milijonov evrov.
K predlogu spremenjenega proračuna 2018 je bilo tokrat vloženih 43 amandmajev kvalificiranih predlagateljev, a je odbor za finance v DZ že v soboto vse zavrnil. Enako nezadovoljni kot pobudniki amandmajev so s predlaganim proračunom tudi župani slovenskih občin, ki poudarjajo, da predlagana povprečnina v višini 551 evrov – sicer za 15 evrov višja kot letos – ne pokriva vseh finančnih potreb in obveznosti občinskih proračunov.
To je tudi razlog, da v državnem svetu zdaj ne podpirajo predlaganega proračuna – in je hkrati tudi napoved veta na zakon o izvrševanju proračuna 2018, ki bo eden od spremljajočih proračunskih dokumentov, o katerih bodo poslanci glasovali ta teden.
NLB brez vpliva na proračun?
Dodatno vprašanje je, kako bi na prihodnje državne proračune vplival odlog privatizacije NLB ali pa sprejetje predloga, da bi NLB del svojih prihodkov namesto v dividende državi namenila v sklad za financiranje srednjih in majhnih podjetij. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki je prejšnji teden skupaj s premierjem Cerarjem na to temo sestankovala v Bruslju, je v soboto poslancem zagotavljala, da »nobena od rešitev, ali pa variant rešitev, ki smo jih razpravljali z evropsko komisijo, nima vpliva na proračun 2018 ali 2019«.
Pogled v B bilanco spremenjenega proračuna 2018 sicer razkriva, da vlada v 2018 ne računa na kakršnokoli prodajo NLB, saj znašajo predvideni prilivi od prodaje kapitalskih deležev države v finančnih inštitucijah natančno nič evrov. Bo pa država po drugi strani še okrepila svoj vpliv v gospodarstvu tudi z dokapitalizacijami javnih podjetij in družb, ki so v lasti nje ali občin.
Predvideno povečanje kapitalskih deležev v državnih podjetjih in družbah bo namreč v 2018 znašalo kar dobrih 353 milijonov evrov (namesto prej predvidenih 200 milijonov), predvsem na račun zamaknjene uveljavitve zakona o gradnji drugega tira, in s tem kasnejše dokapitalizacije državne družbe 2TDK.
