Tiskane izdaje
Razprava na pristojnem parlamentarnem odboru za finance in monetarno politiko se je pričakovano vrtela okoli 25. člena, ki je predvidel, da notar ali odvetnik ne sme zahtevati, da borznoposredniška družba na skrbniškem računu vodi vrednostne papirje, če to svojim strankam ponuja za samostojno storitev. Za slednje se šteje, če njegove stranke imetnike pozivajo, naj svoje vrednostne papirje prenesejo na ta račun.
To bi še posebej prizadelo Delniško oporo, ki takšno storitev ponuja malim delničarjem za prenos delnic z registrskih (po novem prehodnih) računov pri KDD. Zato je Vseslovensko združenje malih delničarjev tej ureditvi od vsega začetka nasprotovalo.
»To je predlog, ki ne naslavlja nikogar drugega kot male delničarje in Delniško oporo,« je dejal Verbič na odboru. Opozoril je, da se skrbniški računi za skrivanje lastništva uporabljajo že leta, a za ATVP to vse doslej ni bil problem.
VZMD je podprla tudi komisija državnega sveta, predlog po umiku takšnega določila je vložila tudi NSi. Za ohranitev te možnosti so se z amandmajem zavzeli tudi v SDS, ki pa so predlagali, da bi opravljanje te dejavnosti dovolili le odvetnikom in notarjem, ki bi pridobili dovoljenje agencije za opravljanje investicijskih storitev in poslov ter izpolnili vse pogoje in jamstva, ki veljajo za borznoposredniške družbe.
Predstavnik ministrstva za finance Tilen Božič nobeni od teh rešitev ni bil naklonjen. Opozoril je, da »gre za nišo, ki jo je treba sanirati«. Pojasnil je, da se vodenje fiduciarnih računov odvetnikom in notarjem omogoča izjemoma za določene naloge, denimo pri urejanju dedovanja delnic. Poudaril je še, da odvetniki niso vključeni v sistem jamstvene sheme, zato pri tem obstaja problem varnosti naložb.
Poleg tega po njegovih besedah iz fiduciarnih računov ni razvidno lastništvo, kar ne omogoča preglednosti.
Božič je še opozoril, da je strošek vodenja trgovalnih računov pri borznoposredniških družbah in bankah omejen na 0,5 odsotka vrednosti, pri takih ponudnikih pa ne.
Grega Tekavec iz Društva malih delničarjev Slovenije pa je opozoril, da bi bilo treba tudi v primeru produktov, kot je Delniška opora, omejiti stroške vodenja teh delnic. Na primeru delnic Krke in Luke Koper je pokazal, da Delniška opora ni najcenejša možnost, saj je treba poleg devetih evrov za vodenje delnic plačati še sedem evrov za izplačilo dividend. Tudi on je opozoril na problem varnosti skrbniških računov za vlagatelje.
Da je na vseh omenjenih področjih problem, je pokazala tudi razprava poslancev.
Luka Mesec (ZL) je zato predlagal, da bi takšno delavnost vendarle ohranili, da pa bi Agencija za trg vrednostnih papirjev dobila vpogled v fiduciarne račune, poleg tega pa bi moral imeti odvetnik sklenjeno zavarovanje v vrednosti naložb na skrbniškem računu.
Koalicijske stranke so zahtevale dvajsetminutno prekinitev seje in po tem prišle s svojim amandmajem k 25. členu, ki vsebinsko ni bistveno drugačen od prvotnega predloga. So pa s tem postopkovno člen pustile odprt, kar pomeni, da ga bodo lahko spremenile na februarski seji državnega zbora.
