Pred vračilom dohodnine izvedejo pobot dolga

Ljubljana – Finančna uprava (Furs) bo najpozneje 28. maja vrnila dohodnino zavezancem, ki jim je 31. marca izdala informativne izračune za vračilo dohodnine in niso oddali ugovorov zoper nje. Pri zavezancih, ki imajo davčne dolgove, bo te odštela od vračila in jim nakazala le razliko. Pobot bo opravila tudi pred julijskimi vračili.


Finančna uprava bo pred vračilom dohodnine najprej izvedla poplačilo davčnega dolga pri zavezancih, ki so po obračunu za leto 2014 dobili informativne izračune za vračilo davka in niso oddali ugovorov. Vnaprej določeni datumi za vračilo in doplačilo dohodnine namreč veljajo le za zavezance, ki izračunom ne ugovarjajo. »Z ugovorom postane informativni izračun ničen,« poudarja Stojan Glavač iz službe za obveščanje javnosti pri finančni upravi. Pri zavezancih z ugovori finančna uprava zato tudi ne bo opravila pobota pred vnaprej določenim datumom za vračilo dohodnine, saj bo zanje odmerni postopek šele začela in izdala odmerno odločbo.

Pred majskimi in julijskimi nakazili

Poplačilo davčnega dolga iz vračila dohodnine bo pri zavezancih iz prvega svežnja informativnih izračunov za leto 2014 opravila pred majskimi nakazili dohodnine na transakcijske račune zavezancev in pri zavezancih iz drugega svežnja pred julijskimi vračili, ki jih načrtuje najpozneje 29. julija. Lani je pobot pri prvem svežnju opravila 19. maja in pri drugem svežnju 14. julija, potem ko je poravnavo napovedala s sporočilom za javnost. »Letošnji pobot bo potekal na enak način kot leto prej, drugačni bodo le datumi. Teh še nismo določili,« pravi Stojan Glavač.

Zavezanci med dohodninskim letom iz različnih vzrokov plačajo več dohodnine, kot jo pokaže letna odmera, ki jo finančna uprava najprej izvede z informativnimi izračuni in pozneje pri manjšem deležu zavezancev z odmernimi odločbami. Pri odmeri za leto 2014 je 31. marca letos v prvem svežnju izdala 507.053 informativnih izračunov dohodnine, med njimi 248.872 ali 49,1 odstotka z vračili. Tej skupini zavezancem bo po podatkih iz informativnih izračunov najpozneje 28. maja vrnila okoli 59,316 milijona evrov, a najprej bo prek pobota poplačala dolg za obvezne dajatve.

Pri pobotu ni pomembno, ali zavezanec dolžnik v predpisanem roku ni plačal obveznosti do državnega proračuna ali do občinske blagajne, na primer nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pri pobotu ni pomembno, ali pripadajo državni ali lokalni blagajni. »V pobot vključimo dolg, ki še ni zastaral,« pravi Stojan Glavač. Za poplačilo dolga lahko uporabijo ves znesek predvidenega vračila dohodnine – če ga ni dovolj, preostanek dolga pač ostane za izvršbo, če ga zavezanec pred tem ne plača sam. Izvršbe finančna uprava ne začne, dokler znesek dolga ne preseže 10 evrov: ko zavezančev skupni dolg iz različnih dajatev preseže 20 evrov, čeprav so posamezni zneski nižji od 10 evrov, pa finančna uprava začne postopek za izvršbe.

V pobotu ter pri izbiri dolžnikov in davčnega dolga ni nič osebnega, saj izbor opravi računalniški sistem: ta bo v poplačilo dolga iz vračila dohodnine avtomatično vključil ves dolg zavezancev posameznikov na izbrani datum. Lani, na primer, je finančna uprava pri prvem svežnju v pobot z dohodnino 19. maja vključila dajatve, pri katerih se je rok za poplačilo iztekel 15. maja, v pobot pri drugem svežnju izračunov, ki ga je opravila 14. julija, pa obveznosti, pri katerih se je rok za plačilo iztekel 9. julija.

Posebno pravilo za prispevke

Poplačilo davčnega dolga s preplačili različnih dajatev finančni upravi omogoča 97. člen zakona o davčnem postopku, upoštevati pa mora omejitve, poudarja Stojan Glavač: »Z dohodnino je mogoče pobotati davke, ne pa prispevkov za socialno varnost.« Zakon o davčnem postopku namreč izrecno določa, da je mogoče preplačilo na račun posamezne vrste prispevka upoštevati »le za poplačilo istovrstnih obveznosti«.

V povezavi z odmero dohodnine in drugih dajatev po zakonu o davčnem postopku veljajo nekatere posebnosti. Pri davkih, ki jih ugotavlja z odločbo, finančna uprava odmere ne izpelje, če bi davek ne presegel 10 evrov, a to ne velja za dajatve, ki pripadajo občinskim proračunom. Kadar preplačilo davka bodisi po davčni odločbi bodisi davčnem obračunu znaša manj kot 10 evrov, ga finančna uprava zavezancu vrne, če to zahteva sam, drugače »se preveč plačani davek šteje v naslednja plačila ali v plačila druge vrste davkov«.