Prenos terjatev: Bruselj in Ljubljana igrata pingpong

Ljubljana, Bruselj – Zadržki Bruslja se iz Ljubljane zdijo kot ključni razlog, da družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) še ni prenesla prvih slabih terjatev iz NLB. A v evropski komisiji (EK) trdijo, da niso povezani z zamudo pri prenosu prvega svežnja slabih terjatev.

Pilotni prenos terjatev (približno sto milijonov evrov) v DUTB bi po navedbah premierke Alenke Bratušek moral biti izveden do konca prejšnjega ali najpozneje na začetku tega tedna. Vir pri komisiji je navedel, da je za odločitev o prenosu terjatev po tržnih cenah, ki ne zahteva bruseljskega soglasja v skladu s pravili o državnih pomočeh, odgovorna slovenska oblast. Kar zadeva prenos drugih terjatev, da komisija dela intenzivno in v tesnem stiku s slovensko stranjo. Cilj je zagotoviti čimprejšnji transfer v splošni oceni načrtov prestrukturiranja vključenih bank.

Stališče komisije je, da je prenos terjatev nujen, kakovost prestrukturiranja, ki poteka, pa je pomembnejša kot natančen časovni okvir. V komisiji podpirajo prve korake za pripravo transferja v slabo banko in začetek pregleda bank. Želen je hiter postopek, a ne na škodo njegove verodostojnosti.

Bruselj že nekaj tednov ponavlja, da je pogoj za vsak prenos slabih terjatev blagoslov komisije. Pred njim mora najprej biti narejena neodvisna in verodostojna analiza bančnega drobovja, saj se z njo potegne črta. To da bi lahko bilo izpeljano do počitnic, ki se v bruseljski administraciji začnejo konec meseca. Pregled že izvaja Deloitte, za izvedbo stresnih testov pa je bila izbrana ameriška družba Oliver Wyman, ki je lani pod drobnogled vzela položaj v španskih bankah. Naši viri pri evropski komisiji o zastoju v zvezi s slabo banko še pravijo: »Ni nobene rdeče luči iz Bruslja. Slovenija mora odločiti sama, pod kakšnimi pogoji bo prenesla prve terjatve (po tržnih cenah). Količina mora biti razumna.«

Na DUTB spet poudarjajo, da so z NLB in državo pripravili vse potrebno za prevzem prvih terjatev iz NLB. »Evropska komisija podpira ukrepe slovenske vlade za ustvarjanje sposobnega slovenskega finančnega sistema. Direktorat za konkurenčnost, ki deluje v imenu EK, zato hoče najprej dobro spoznati celotno sliko bančnih terjatev za prenos in nato sprejeti odločitve za nadaljevanje prenosa. Pri tem posebno pozornost namenja državni pomoči. Njen cilj je pred prvim ponosom imeti povsem jasno sliko, koliko državne pomoči bo posamezna banka prejela in kako. To zahteva čas, ki je za Slovenijo v tem trenutku zelo dragocen.«

Na DUTB pravijo, da si vlada, NLB in DUTB ta čas prizadevajo, da bi, »ob upoštevanju strokovnih standardov, na DUTB prenesli vsaj pilotne primere. Zato smo v zadnjih dneh pospešeno pripravljali potrebne celovite ocene in druge aktivnosti za izvedbo prenosa, kot smo ga načrtovali«.

Dodajajo, da dokler strokovnjaki z generalnega direktorata za konkurenčnost »ne opravijo pregleda terjatev in ne dobijo celotne slike, v prenesene transakcije ne more biti vključena pomoč države. Do takrat je mogoč le prenos premoženja po tržni ceni, ki odseva trenutno realno stanje v Sloveniji. Zaradi sedanjega zahtevnega tržnega položaja so tržne cene terjatev seveda nizke. NLB po drugi strani pričakuje, da bo svoje premoženje prodala po transferni ceni, kot to omogoča zakon, kar bi pripomoglo k ureditvi njene sedanje situacije. To je navsezadnje tudi namen omenjenih vladnih ukrepov. Zato iščemo ustrezno rešitev in takšno premoženje za prenos, ki bo ustrezalo kriterijem tako banke kot direktorata za konkurenčnost. Te dni se akterji dogovarjajo o ustreznem pilotnem primeru prenosa«.

V NLB so za zdaj optimisti. »V skladu s pravili o državnih pomočeh čakamo na soglasje evropske komisije. Zamuda pri prenosu slabih terjatev iz NLB na DUTB za zdaj na nas ne vpliva, šele če bi se razvlekla na dva meseca ali dlje, bi to lahko bilo negativno znamenje trgom. Čisto bilančno je pomembno, da je ta prenos narejen leta 2013. Ocenjujem pa, da bi v nekaj tednih lahko naredili že kar pomemben napredek,« je za Delo povedal Janko Medja, predsednik uprave NLB.

Evropska komisija, ki je prej opozarjala, da se mora sanacija bank s prenosi terjatev takoj začeti, zdaj čas obravnava precej bolj ležerno. »V Bruslju očitno ne verjamejo dosedanjim pregledom bank. Bančne bilance niso tako zelo zapletene, da to ne bi bilo mogoče narediti hitreje. Poleg tega se o prenosu tistega, kar je že zapadlo v stečaj, tako ali tako ni treba prepirati. Tam je cena nič, je zelo jasna in tam ne gre za nobeno državno pomoč. Naše banke bodo zdaj po nareku Bruslja prisiljene plačati kar dve revizorski hiši (Deloitte in Oliver Wyman), ki bosta pregledovali njihove bilance – poleg tega da evropska komisija ni doslej še nikoli pojasnila, zakaj se ne strinja s stresnimi testi, ki jih je že opravila BS. Če je bilo s testi BS kaj narobe, bi morala komisija to razložiti,« je birokratske zadržke Bruslja komentiral poznavalec, ki ni hotel biti imenovan.