Preteklost ni jamstvo za prihodnost

Kapitalski trgi – vsaj večina – že dve leti cvetijo. Med več kot 250 vzajemnimi skladi, ki so na voljo slovenskim vlagateljem, jih je v zadnjih 12 mesecih približno 200 ustvarilo donos, ki je znašal povprečno malo manj kot deset odstotkov. Gledano po sektorjih so v rdečem le skladi, ki vlagajo v surovine (minus deset odstotkov) in energetiko (minus tri odstotke).

Iz statistik na portalu podjetja Vzajemci je razvidno, da od leta 2008, ko se je vrednost premoženja tako rekoč vsem vlagateljem v vzajemne sklade zmanjšala tudi za več kot polovico, skladi v povprečju prinašajo lepe donose. Leto 2011 je bilo pod gladino nekaj več področij, ki so nato splavala, vse od takrat pa negativne donose prinašajo skladi, ki vlagajo v energetiko in surovine. Tisti vlagatelji, ki so v zadnjih letih stavili na razvite trge ali so sredstva vložili v globalne sklade, se jim je premoženje povprečno povečevalo – na nekaterih trgih lahko tudi z dvomestno številko na leto, razen, kot smo že omenili, leta 2011.

Gibanje trgov v razvoju pa je potrdilo njihovo tveganost – torej, da njihove vrednosti bolj zanihajo. Tako so, na primer, skladi, ki vlagajo v trge v razvoju na področju Azije, leta 2008 padli za več kot 50 odstotkov, v naslednjem letu so vlagatelji imeli skoraj 60-odstotne donose, v naslednjih treh letih so sledili nadaljnja rast za 22 odstotkov, padec za 20 odstotkov in rast za 15 odstotkov, letos pa beležijo padec, povprečno za dober odstotek in pol.

Če sklade razvrstimo po vrstah, delniškim v skladu s trenutnimi gospodarskimi razmerami zdaj kaže bolje kot obvezniškim.

Navdušenje je odveč

Pogled na statistike vplačil in izplačil v vzajemne sklade v Sloveniji kaže, da denar iz njih kljub dobrim rezultatom še vedno odteka, po pričakovanjih se bo trend kmalu spremenil, saj je mogoče pričakovati, da bodo ljudje zaradi zniževanja obrestnih mer za bančne vloge denar začeli seliti v vzajemne sklade.

Pri izboru vzajemca, v katerega bomo vložili denar, se ni smotrno ozirati na pretekle donose in, denimo, izbrati določen sklad samo zato, ker v zadnjem letu dosega najboljši rezultat. »Pretekli donosi niso jamstvo za prihodnje donose,« kot že ničkolikokrat poudarja finančni analitik Blaž Hribar iz NLB Skladov. Kako se torej odločati, če hočemo denar vložiti v sklade?

Čeprav je marsikaj v Sloveniji trenutno v oblakih (davki pač niso), ni pesimističen glede slovenskih delnic. Razlog je predvsem, da bomo prej ali slej morali prodati podjetja v (posredni) državni lasti, kar bo verjetno ugodno vplivalo na vrednost delnic, ki zdaj tudi niso drage. O naložbah na območju Zahodnega Balkana v NLB Skladih niso več tako zadržani, kot so bili pred krizo. Ocenjujejo, da je v tej regiji dolgoročen potencial, predvsem zaradi približevanja EU ter s tem povezanimi ukrepi, ki jih bodo morali izvesti v posameznih državah. O trgih v razvoju, kot so Kitajska, Turčija, Brazilija itn., menijo, da se po večjih padcih – tako delnice kot obveznice in nepremičnine so bile tam v balonu –, ki so se na večini trgov zgodili v treh poletnih mesecih, stanje umirja in v kratkem ne pričakujejo dodatnih večjih padcev. »Navdušenje nad naložbami v te regije pa je odveč,« pravijo.

Farmacija v balonu?

Če govorimo o različnih panogah, bi morali biti bolj pozorni pri vlaganju v farmacevtska podjetja, navaja Hribar. Ocenjuje, da ima ta sektor mogoče »prevelik zalet« glede na druge delnice v povprečju. »Ker je ta panoga v preteklosti ustvarjala velike donose, je privabila tudi špekulativne vlagatelje. To je vplivalo na rast cen.« Prav vzajemni skladi, ki vlagajo v farmacijo in zdravstvo, so zdaj najbolj prodajani, pojasnjuje Hribar. Dodaja, da so poleg naložb v ta sektor zadržani še do podjetniških obveznic, v njihovem prvem izboru pa so naložbe v sklade, ki vlagajo v svetovne delnice in na razvite trge.