Pri odločanju o Savi Re tudi o ugledu Adrisa

Pogovor z Mojco Piškurić iz ANZ: Zavarovalnice so bile pri prehodu na strožje kapitalske zahteve zelo uspešne.

Objavljeno
23. julij 2017 20.00
Mojca Piškurič, namestnica direktorice Agencije za zavarovalni nadzor, v Ljubljani, 20. julija 2017. [Mojca Piškurič,nadzor,zavarovanja,direktorji]
Katja Svenšek, Uroš Urbas
Katja Svenšek, Uroš Urbas

Ljubljana – Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) ima na mizi (novo) zahtevo hrvaškega Adrisa za povečanje deleža v Savi Re. Tokrat prihajajo sami, brez Croatie Osiguranje, katere izpostavljenost do hrvaških državnih papirjev naj bi botrovala lanski zavrnitvi soglasja. Namestnica direktorja AZN Mojca Piškurić, hkrati kandidatka za njegovo naslednico, o postopku ne govori, a nič ne kaže, da bi bila tokrat vrata Adrisu na stežaj odprta.

Vzajemna ima okoli 860.000 članov. Zaradi nepravilnosti v preteklosti je bil vzpostavljen posebni sistem izbire njihovih zastopnikov na skupščini, ki pa je zelo zapleten, in, kot kaže, se nepravilnosti še vedno pojavljajo. Zakaj ste v AZN sprožili preiskavo letošnjih volitev v skupščino?

Na začetku letošnjega leta smo opravili redni pregled Vzajemne in med postopkom smo dobili indice o nepravilnostih. Pregled poslovanja Vzajemne smo zato razširili tudi na to tematiko. Ker postopek nadzora še poteka, podrobnosti ne morem razkriti.

Kakšna pooblastila sploh ima AZN, ko gre za volitve v skupščino Vzajemne?

AZN ima pooblastila za nadzor celotnega poslovanja Vzajemne.

Pred skupščino naj bi določeni posamezniki kupovali glasove za skupščino, zato so v Vzajemni podali kazensko ovadbo, po drugi strani pa očitki letijo tudi na vodstvo zavarovalnice. Kdaj bodo znane ugotovitve nadzora?

Predvidoma še letos.

Vzrok, da ste v AZN lani hrvaškemu koncernu Adris in njegovi zavarovalnici Croatia Osiguranje zavrnili soglasje za povečanje deleža v Savi Re, naj bi bila prevelika izpostavljenost Croatie do hrvaških državnih obveznic. Ali ste na AZN s tem Adrisu, ki je zdaj vlogo podal sam, res nakazali, kako se lahko sklene soglasje?

Ko izvajamo presojo (bodočega) imetnika kvalificiranega deleža, uporabljamo nabor mednarodno veljavnih standardov. Presojamo finančno trdnost vložnika in informacije, ki lahko vplivajo na njegov ugled. Ker postopek presoje Adrisove vloge še poteka, ne morem dati določnih informacij.

Ali to pomeni, da ste presojali tudi ugled Adrisa oziroma njenega največjega lastnika Anteja Vlahovića?

Lani je za zavarovalnice začela veljati direktiva Solventnost 2, ki je odprla novo področje presoje sposobnosti in primernosti (angl. fit and proper, op. p.) in ta velja tako za imetnike kvalificiranih deležev kot za vodstva in nadzorne organe zavarovalnic. Ugled je ena od komponent, ki jih presojamo. Ne presojamo zgolj finančnih parametrov, ampak tudi druge, ki vplivajo na primernost lastnikov zavarovalnic. Podrobnosti o konkretnem primeru pa ne morem razkriti.

Vam bo pri sprejemanju odločitve o soglasju hrvaškemu Adrisu za povečanje deleža v Savi Re v trenutno razgretem ozračju – tako zaradi Agrokorja in Mercatorja kot odnosov med državama – uspelo vztrajati pri le strokovnih merilih?

Zakon o zavarovalništvu nam nalaga, da opravljamo svoje naloge samostojno in neodvisno. Pri tem nismo vezani na nobeno odločitev ali ravnanje drugih državnih organov.

Ali pomeni dejstvo, da sta dve največji zavarovalniški skupini v domači neposredno ali posredno v večinski državni lasti, kakšno tveganje? Je z vašega vidika to vzdržno?

Možnosti glede lastništva je več. Predvsem se mi zdi pomembno zavedanje, da vrsta lastništva ni zagotovilo za kakovost lastništva. Zato je presojanje primernosti lastnika tako pomembno. AZN lahko presoja tako merilo, ali je investitor sposoben biti lastnik zavarovalnice, kot tudi to, ali je primeren kot lastnik zavarovalnice.

Ali je Adris primeren lastnik druge največje slovenske zavarovalne skupine Sava Re?

Do izdaje odločbe tega ne morem komentirati.

Ali Sava Re potrebuje strateškega partnerja?

To je vprašanje za sedanje lastnike, tudi tiste, ki bi želeli iz lastništva izstopiti. Za nas kot regulatorja zavarovalniškega trga je pomembno, da imajo zavarovalnice lastnika, ki ve, kaj dela, je finančno sposoben in bo izpolnjeval koristi zavarovancev.

Ali ima, glede na lansko dogajanje v vodstvu Save Re in postopek reorganizacije skupine, Sava Re po vašem mnenju lastnike, ki vedo, kaj delajo?

Menim, da ima Sava Re lastnike, ki vedo, kaj počnejo.

Največje tveganje na zavarovalniškem trgu, natančneje trgu dopolnilnega zavarovanja, so neznanke zdravstvene reforme, ki predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Direktor agencije je pred časom dejal, da ministrstvo v pripravo zakonodaje ni vključilo agencije. So vas že vprašali za mnenje?

AZN nadzoruje zavarovalniški trg in zdravstvene zavarovalnice so akterji na trgu. Na vprašanje, kaj bo z zdravstvenim zavarovanjem, mi ne moremo odgovarjati. To je vprašanje za pristojna ministrstva, saj gre za socialno in politično odločitev.

Kaže, da zdravstvene reforme pod to vlado ni mogoče pričakovati. Kaj trenutno pomeni največje tveganje zavarovalnicam?

Zavarovalnice so najbolj izpostavljene tržnim tveganjem, torej občutljivosti na nizke obrestne mere. To velja še predvsem za tiste zavarovalnice, ki imajo dolgoročne zavarovalniške obveznosti, torej življenjska in pokojninska zavarovanja. Druga izpostavljenost zavarovalnic je sprememba gospodarskega okolja EU, če bodo centralne banke začele dvigati obrestne mere. To bo zelo vplivalo na dobičkonosnost zavarovalnic. Trenutno za slovenske zavarovalnice ne vidim drugih večjih tveganj.

Kako upravljajo zavarovalnice tveganja, ki jih predstavlja razkorak med na eni strani nespremenjenimi dolgoročnimi obveznostmi, na drugi pa nizkimi donosi naložb? Je izlet na nepremičninski trg, za katerega se odločajo zavarovalnice, pravi odgovor?

To je eden od možnih odgovorov. Druga možnost je prilagoditev strukture portfelja naložb. Tretja možnost so infrastrukturne naložbe. Lani je evropski parlament potrdil spremembo uredbe, ki predpisuje izračun kapitalskih zahtev za evropske zavarovalnice, in dovolil znižanje kapitalskih zahtev za infrastrukturne naložbe. S tem se spodbuja vlaganje zavarovalnic v infrastrukturne projekte. Hkrati bi želela dodati, da v Sloveniji še ne opažamo zanimanja zavarovalnic za ta segment in tudi nismo opazili opaznejših sprememb v strukturi naložb.

Kako bodo nizke obrestne mere vplivale na letošnje dobičke zavarovalnic?

Pričakujemo, da bodo še nižji kot lani.

Kako nizke obrestne mere vplivajo na pokojninske zavarovalnice?

Težko rečem, da so pokojninske družbe bolj izpostavljene, so pa drugače izpostavljene. Zajamčena donosnost je nekoliko nižja. Lani je AZN ponudnikom pokojninskih zavarovanj, ki jih nadzira, odobrila uporabo produktov življenjskega cikla, ki tako tveganje ublažijo. To pomeni, da se produkt prilagaja stopnji tveganja in donosnosti v različnih življenjskih obdobjih. Zavarovanec v različnih življenjskih obdobjih varčuje za pokojnino v različnih skladih, prilagojenih, in šele pri koncu zavarovalne dobe konča v skladu z zajamčeno donosnostjo. To je evropski trend na pokojninskih zavarovanjih.

Kaj prinaša digitalizacija v zavarovalništvo?

Odvisno, kako se bodo zavarovalnice lotile digitalizacije. Delno so se že, a za zdaj so zgolj zametki, vsaj če slovenske zavarovalnice primerjamo z evropskimi. Trenutno so na našem trgu na voljo različne aplikacije, ki, na primer, spremljajo slog vožnje in zavarovancu omogočajo popust, ali, na primer, preventivne aplikacije o vremenskih pojavih, kot je toča. Obstaja tudi online sklepanje zavarovalnih polic. Statistični podatki kažejo, da je lani v Sloveniji skoraj 30.000 zavarovancev sklenilo polico online, to so okoli trije odstotki aktivne populacije med 16. in 74. letom starosti.

Na tujih trgih opažamo predvsem vse večjo uporabo tako imenovanih big data oziroma masovnih podatkov, na podlagi katerih zavarovalnice nato pripravijo produkte. Umetna inteligenca se vse bolj uporablja pri reševanju škod in asistenčnih storitvah v klicnih centrih.

Izziv za zavarovalnice je predvsem, ali bodo ustrezno prilagodile zgolj svoje notranje postopke na digitalizacijo ali pa bodo prilagodile tudi storitve za stranko in ji ponudile hitrejši in boljši dostop do zavarovanj ter hitrejše reševanje škod. Za AZN je pomemben izziv, kako zaščititi potrošnike in hkrati kako spodbuditi digitalne inovacije, da bodo potrošniki zaščiteni in zavarovalnice sposobne upravljati kibernetska tveganja.

Od januarja lani velja zavarovalniška direktiva Solventnost 2, ki od zavarovalnic zahteva več kapitala za pokrivanje tveganj. Kako uspešne so bile slovenske zavarovalnice pri prehodu na Solventnost 2?

Zelo uspešne in brez večjih operativnih ali kapitalskih težav. Kar se pa AZN tiče, smo z direktivo Solventnost 2 dobili veliko novih in aktualnejših podatkov o izpostavljenosti tveganjem in tudi kakovosti upravljanja tveganj zavarovalnic.