Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Primer Moody's: za uspeh tožbe bi morala Slovenija dokazati škodo

Ker gre za mnenje, bi morali dokazati, da je bilo nalašč pripravljeno na podlagi napačnih podatkov.

čet, 23.05.2013, 09:00

Ljubljana, Berlin – »Menim, da Slovenija bonitetne agencije Moody's ne bo tožila zaradi nedavnega znižanja ocene kreditnega tveganja,« je povedal Simon Mastnak, član uprave finančne skupine Alta. »To bi bilo tako, kot če bi učenec učitelja v šoli tožil, ker mu je dal slabo oceno.«

Slovenija bi morala v primeru spora dokazati, da je bonitetna agencija namenoma storila »napake«, ko jo je ocenjevala. Dodatna težava je, da so bonitetne ocene (ratingi) mnenja, kar pomeni, da lahko delno temeljijo tudi na domnevah, je opozoril Jeffrey Manns, izredni profesor prava z washingtonske univerze Georgea Washingtona.

»Na primer, Sloveniji bi bilo verjetno težko dokazati, da sta družba Moody's oziroma njen menedžment zavestno zagrešila prevaro – na primer v samem procesu ocenjevanja ali pa v odločitvi za čas, ko bodo novo oceno objavili. Malo verjetno je, da bi slovenska vlada sodišču lahko predložila neizpodbitne dokaze, da je sprememba temeljila na napačnih podatkih, pri čemer je ocenjevalec vedel, da so napačni. Bonitetna hiša bi v svojo obrambo verjetno natančno opredelila kvalitativne in kvantitativne metodologije, ki jih uporablja, navedla bi, katere so (ocenjene) predpostavke v modelu, in pojasnila, da je zato tudi uporabna vrednost bonitetne ocene omejena,« je povedal Manns.

Koliko plačamo, je skrivnost

Slovenija ima sicer sklenjeno pogodbo za izdelavo kreditne ocene z bonitetnimi agencijami Standard & Poor's, Moody's in Fitch, za kar jim tudi plačuje. »Investitorji zahtevajo, da ima Republika Slovenija kreditno oceno teh treh agencij, zato smo z njimi v pogodbenem odnosu. Vse druge agencije pripravljajo ocene na lastno pobudo in zanje ne plačujemo. Višina plačila je opredeljena kot poslovna skrivnost, zato je ne moremo razkriti,« so na vprašanje, zakaj bonitetnim hišam plačujemo za to, da nas ocenjujejo, odgovorili na ministrstvu za finance.

In zakaj je sploh potrebno, da država plačuje agencije, ki ocenjujejo njeno boniteto, ko pa iste agencije svoje bonitetne ocene (oziroma informacije o njih) prodajo potencialnim vlagateljem s komercialnim interesom?

»Bonitetne agencije so neodvisne institucije, ki za svoje delo in dodelitev ocen kreditnega tveganja državi (ozirom komitentu) zaračunavajo provizijo. Kreditna ocena države oziroma drugega subjekta in njihovega vrednostnega papirja je pogoj za nastopanje na trgu vrednostnih papirjev, brez nje investitorji ne vlagajo oziroma po navadi ne kupujejo vrednostnih papirjev, so pojasnili na finančnem ministrstvu.

Ocene temeljijo na javnih podatkih

Pojasnili so tudi, kako poteka agencijski sistem ocenjevanja. Vse ocene agencije temeljijo na javno dostopnih podatkih. V rednih presledkih analitiki agencij obiskujejo stranke zaradi morebitnih podrobnejših analiz in vsebinskih razgovorov o glavnih vprašanjih. Agencije lahko analizo opravijo na podlagi razgovorov na obisku v državi. Kadar obiščejo Slovenijo, se predstavniki agencij o konkretno določenih temah po navadi pogovarjajo z ministrstvom za finance, z Banko Slovenije in z Umarjem. Lahko obiščejo tudi zasebna podjetja ali banke (odvisno od teme in agencije). Z agencijami so lahko organizirane tudi telefonske konference za podrobnejša pojasnila podatkov, okoliščin in smernic razvoja ali pa pripravijo analizo samo na podlagi uradno objavljenih podatkov in morebitnih dodatnih pojasnil podatkov, ki jih dobijo od IMF in drugih institucij. Odločitev je agencijska.

Na podlagi pridobljenih podatkov agencije pripravijo svojo neodvisno oceno o Sloveniji. Ministrstvo za finance jo pred objavo dobi v pregled, zlasti glede pravilnosti podatkov, ki jih agencija v oceni navaja, saj to zahteva evropska regulativa. Poda lahko tudi komentarje na ocene agencije, vendar so agencije neodvisne pri odločitvi, ali bodo komentarje države upoštevale. Agencije morajo svojo odločitev o spremembi ocene poslati izdajatelju vsaj 12 ur pred objavo in navada je, da se njihove odločitve objavljajo po zaprtju trgov.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
papiga

Ne zaradi ocene, zaradi trenutka, kdaj so oceno dali na plan. Minister Čufer je povedal, da so se pogovarjali z njim dan pred začetkom postopka za izdajo obveznice in niti z besedo niso nakazali nove ocene. čas za novo oceno bi bil šele čez 3 tedne. Zato bi jih morali tožiti. Bonitetna hiša je o oceni, vsaj do sedaj je tako veljalo, dolžna obvestiti državo ali podjetje na katero se ocena nanaša, ravno zaradi možnega vpliva na cene transakcij in drugih instrumentov.
Naklep se pa skriva v Janši in Šušteršiču. Tema dvema so služili, Šušteršič je ob nastopu minstrovanja povedal, on je to izjavil, da ima pri Moody's prijatelje. A verjamete, da je Hilda pobegnila slučajno? A verjamete, da je ocena izdelana brez vpliva" prijateljev"? Res?

23. maj 2013, ob 17:12:38
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej