Tiskane izdaje
Zaradi predvidenih izboljšanih razmer v gospodarstvu vlada pričakuje krepko večje proračunske prihodke kot letos: v letu 2016 naj bi tako znašali dobrih 8,6 milijarde evrov, odhodki pa nekaj čez 9,4 milijarde evrov, s čimer bo primanjkljaj po denarnem toku dosegel 1,98 odstotka BDP. V letu 2017 pa naj bi bilo prihodkov za 8,7 milijarde, odhodkov pa za dobrih 9,4 milijarde evrov, primanjkljaj bi se s tem znižal na 1,74 odstotka BDP, je povedal minister za finance Dušan Mramor. Povečujejo pa se tudi odhodki in »pričakujemo, da se bodo izdatki lahko povečali za veliko večino ministrstev, kljub temu pa bosta oba proračuna v skladu s paktom stabilnosti in rasti in fiskalnim zakonom.«
Največja proračunska prioriteta bo varnost ljudi in premoženja, je zatrdil minister, dodatna sredstva bodo namenjena policiji in poplavni varnosti, druge prioritete pa bodo še zdravje, pravosodje, infastruktura in izobraževanje, v zadnjih dneh pa so se, tako Mramor, »našle rešitve tudi za kulturo.«
Vlada je tako zaradi boljših gospodarskih razmer predvidela višje proračunske prilive in izdatke in manjši primanjkljaj. Največja prioriteta bo varnost ljudi in premoženja, več bo namenjeno za zdravstvo in policijo, prednost bodo imeli še pravosodje, infrastruktura, izobraževanje, več bo tudi za kulturo.
Zaradi bolj optimističnih napovedi gospodarske rasti, ki jih bo predstavil Umar, je vlada zvišala načrtovane prihodke proračuna 2016 na osem milijard 627 milijonov evrov, odhodke pa na devet milijard 417 milijonov evrov, s čimer načrtovani primanjkljaj znaša 790 milijonov evrov – to je 1,98 odstotka BDP po denarnem toku, oziroma 2,24 odstotka BDP (letos 2,9 odstotka BDP) po klasični metodologiji. Predlagani proračun predvideva tudi izredno uskladitev pokojnin v 2016 v skladu z doseženo gospodarsko rastjo v 2014, ki je bila sicer po podatkih Sursa triodstotna.
»To sta prva proračuna, kjer lahko malo lažje zadihamo. Sledita logiki, da se višja gospodarska rast delno uporabi za zmanjšanje primanjkljaja, delno pa za povečanje odhodkov. Tako pomagata gospodarstvu, da se ne zaduši in tako podpiramo nadaljno gospodarsko rast,« je bil optimističen minister za finance Dušan Mramor.
Več za plače
Kar zadeva plače v javnem sektorju, ki bodo še predmet pogajanj, je Mramor pojasnil, da se lahko obseg bruto plač v skladu s socialnim sporazumom poveča za največ za 1,7 odstotka, kot je predvideno povečanje produktivnosti v zasebnem sektorju. »V proračunu smo predvideli višja sredstva za maso plač, a z namenom, da se del tega nameni dodatnemu zaposlovanju mladih v javnem sektorju. Kje bomo pristali, bo odvisno od prihodnjih pogajanj s sindikati,« je ocenil.
Vlada pripravlja prestrukturiranje davčnih bremen in tudi četrti dohodninski razred: s tem bi povečali efektivno obdavčitev dohodkov pravnih oseb in drugih dohodkov iz premoženja, na drugi strani pa bi zmanjšali obdavčitev tistih, ki so najbolj produktivni v podjetjih,« je še razložil Mramor. Vlada je razpravljala tudi o davku na nepremičnine, odločitev pa bo sprejela v tednu ali dveh.
O proračunskih sredstvih za občine, pogajanja še tečejo, obseg investicij pa se v proračunu manjša in vrača na raven iz leta 2013. Spremembe so pri socialnih transferjih. Zvišana je višina minimalnega dohodka, na 288 evrov, spreminjajo pa se tudi pogoji v zvezi z otroškimi dodatki, štipendijami; podrobnosti naj bi bile znane v prihodnjih dneh.
