Tiskane izdaje
V zbornico računovodskih servisov je vključenih okoli 500 podjetij. »Okoli 60 odstotkov med njimi je samostojnih podjetnikov oziroma malih družb, ki imajo enega ali dva zaposlena,« pravi predsednik zbornice Aleksander Štefanac. Tudi med strankami teh članov zbornice so večinoma mali podjetniki in družbe.
Za računovodske servise so se začeli najbolj obremenjeni meseci v letu, saj morajo njihovi varovanci do 31. marca oddati poslovna poročila in davčne obračune.
Mali računovodski servisi po številu ne prevladujejo le med člani zbornice, ampak v Sloveniji nasploh. Ob ustanovitvi so delali predvsem za male naročnike, marsikateri samostojni računovodja je na tej ravni tudi ostal, zato na trgu ohranjajo ponudbo za male stranke.
»Delo za samostojne podjetnike in male družbe z omejeno odgovornostjo pa prav tako kot pri večjih strankah vključuje celovito ponudbo storitev – svetovanje, kompletno knjiženje, obračun plač, pogosto tudi plačilni promet, ki ga servis s pooblastilom opravlja za naročnika. Tako imajo tudi celovit vpogled v poslovanje svojih strank,« ugotavlja Aleksander Štefanac. Servisi zanje vse leto opravljajo določene storitve, zdaj pa je že kar običajna praksa, da se vsaj enkrat na mesec srečajo tudi osebno in se pogovorijo, kako poteka poslovanje.
Tudi mali zahtevajo čas
Vsekakor morajo servisi tudi najmanjšim strankam nameniti kar nekaj časa, tako kot večjim, odgovornost računovodje torej ostaja. Vprašanje je, pravi sogovornik, ali se računovodski servisi sploh želijo ukvarjati z veliko malimi strankami.
Odkar je mogoče kot normirane odhodke uveljaviti 80 odstotkov letnih prihodkov, se povečuje število samostojnih podjetnikov in malih družb, ki izberejo obdavčitev po normiranih odhodkih. Zanje je tudi administracija preprostejša, zato poskušajo svoje evidence urejati sami, brez zunanjih storitev.
»Mislim pa, da približno 30 evrov mesečnih stroškov za računovodski servis tudi zanje ne bi bil prevelik izdatek. Če hočejo delati sami brez podpore računovodskega servisa, morajo vedeti, da je samostojni podjetnik z vsem osebnim premoženjem odgovoren za vse, kar dela. Poskrbeti mora, da pravilno izdela davčni obračun. Dobro bi bilo, če bi pri strokovnem servisu preverili vsaj to, ali so 80-odstotni normirani stroški zanj res najboljša izbira.«
Zavezanec s skupnimi letnimi bruto dohodki do 11.166,37 evra ima namreč pravico do najvišje splošne olajšave, ki letos znaša 6519,82 evra. Če mu pripada tudi olajšava za enega ali več vzdrževanih družinskih članov, bi bila zanj običajna obdavčitev morda ugodnejša kot normirani stroški, pri katerih za dohodnino plača štiri odstotke letnega prometa.
»Za podjetnike, ki imajo 30.000 ali 50.000 letnih prihodkov je sistem normiranih odhodkov gotovo preprostejši in bolj ekonomičen kot obdavčitev z dejanskimi prihodki in odhodki,« dodaja sogovornik.
Na Zbornici računovodskih servisov nimajo posebnih smernic za delo z malimi naročniki storitev, ugotavljajo pa, da so to pogosto družinska podjetja, ki so nekako posebna, saj je celotna družina odvisna od istega vira dohodka.
Računovodski servis ima pogosto popoln vpogled v finance podjetja in družine, to pomeni, da je med njimi res visoka stopnja zaupnosti: »Načrtujemo, da se bomo pri izobraževanju za naše člane posebej posvetili prav družinskim podjetjem. Kolegi iz tujine pravijo, da računovodski servisi v primeru družinskih podjetjih hkrati urejajo tudi osebne finance za lastnike in zaposlene.«
Računovodja ve vse
Jurij Mlakar in oče Janko, znani rokodelski mojster, sta skupaj ustanovila družinsko podjetje Center rokodelstva, saj je bila umetna obrt že dolgo v družini. Postopno je oče vse vajeti v podjetju prepustil sinu, ostal je prokurist, zato mu lahko pomaga. Jurij je v podjetju tudi zaposlen, poleg tega ima kot samostojni podjetnik še popoldansko obrt. Skrbeti mora, da so papirji urejeni tako za družbo kot za popoldansko delo.
Jurij Mlakar Foto: Mavric Pivk/Delo
»Za dokumentacijo družbe Center rokodelstva sam ne morem narediti veliko. Za vse dokumente in knjige skrbi računovodski servis Mohorko, že vsa leta, za naše družinsko podjetje delajo že 30 let. Računovodski servis naredi vse, kar je nujno, in česar sam ne morem. Prispevki in zneski, ki jih morajo upoštevati pri obračunu plač, se nenehno spreminjajo. Ne predstavljam si, da bi sam pripravljal obračun plač.«
Navsezadnje so servisi opremljeni z vsemi računovodskimi programi, seznanjeni so z vsemi zakoni in pogostimi spremembami: »Brez računovodskih programov, ki jih imajo, posameznik ne more nič. Vsa plačila, ki so vezana na podjetje, na dobavitelje, vsa plačila računov, sicer še vedno opravljam sam, oni pa jih poknjižijo. Če nisi navajen, se hitro izgubiš v raznih kontih.«
Z računovodskim servisom se lahko pogovarja o vsem, pravi Jurij Mlakar, in po toliko letih so se razvili že kar prijateljski odnosi. Bančnih posojil pri Mlakarjevih ne iščejo, če pa bi jih, bi za pomoč gotovo prosili svoj računovodski servis: »Kadar je treba urejati posojilo, je treba banki, recimo, v enem tednu oddati bilanco za pol leta ali tri mesece. Oni so dovolj hitri, da to lahko naredijo, posamezniku zanesljivo ne bi uspelo.«
Za popoldansko obrt pa Jurij Mlakar vso dokumentacijo ureja sam. Izbral je obdavčitev po normiranih stroških: »To je v Sloveniji edini preprost in logičen način za davčne zavezance. Komunikacija s finančno upravo pa je lahko le elektronska. Uporabljati moram sistem eDavki. Ta pa ni tako zelo preprost. Moja generacija je računalnikov navajena, no, razumeti pa je treba tudi, kaj zahtevajo obrazci, ki jih izpolnjuješ prek sistema. Za starejše obrtnike, tudi za mojega očeta, je delo z računalniki lahko velika ovira. Zanj je bilo veliko lažje, ko je še bilo mogoče še uporabljati papirne obrazce.«
Nujna strokovna pomoč
Država bi morala omogočiti, da vsaj starejši obrtniki, ki so več desetletij poslovali s papirnimi dokumenti in se bližajo upokojitvi, delajo, kot so bili navajeni, na papirju, meni trgovec Jože Vencelj: »Do starejših podjetnikov je prav diskriminatorno, da so morali opustiti papir in so z državo prisiljeni poslovati le elektronsko. To ni pošteno do starejših ljudi, ki so zdaj povsem odvisni od elektronskega poslovanja. Ker sami tega ne znajo opraviti, morajo za storitev plačevati zunanjo pomoč.«
Jože Vencelj Foto: Mavric Pivk/Delo
Sogovornik je direktor družinskega trgovskega podjetja Ist, d. o. o., z dolgoletno tradicijo. Oba z ženo sta ekonomista, tudi sinova žena ima ekonomsko izobrazbo – oba sta zaposlena v podjetju.
V družbi Ist osnovne dokumente o poslovanju pripravljajo sami – fakturiranje, materialno knjigovodstvo, knjigovodstvo: »Obračun osebnih dohodkov, bilance in davke pa za nas že 25 let dela Krevs – finančni biro, ki je za to bolje usposobljen od nas, nikoli nismo imeli nobenih težav. Tudi oni redno spremljajo zakone, ti pa se nenehno spreminjajo. Mislim, da imamo mali podjetniki premalo znanja na finančnem področju.«
Obseg dela, ki ga zanje opravi računovodski servis, se je v vseh letih nekoliko povečal, toda računalniški programi zmorejo vse: »Od nas dobijo disketo, vstavijo jo v računalniški program, ta pa podatke melje kot mlin. Nekaj več faktur za računalnik ne pomeni nič, v podjetju pa občutimo, da je dela več.«
Pred 25 leti so vse podatke servisu dostavljali papirno. Računovodje v podjetju nimajo: »Delovna mesta so draga. Nujno je, da računovodska opravila prepustiš nekomu, ki je za to usposobljen, tako veš, da bo vse narejeno, kot mora biti. Potem nisi nenehno živčen, ali si vse naredil prav. Kazni za napake so visoke.«
Elektronika neizogibna, osebni stik nepogrešljiv
Po podatkih agencije za javnopravne evidence in storitve je bilo leta 2005 v Sloveniji 65.214 družb: med njimi jih je bilo kar 94,4 odstotka velikosti mikro in še 3,6 odstotka majhnih. Slovenija je torej dežela majhnih podjetij – vsaj po njihovem številu.
Ali imajo računovodski servisi posebno ponudbo za mala podjetja, ki skrbno obrnejo vsak evro, smo vprašali v družbi Data, ki znotraj razvejane dejavnosti ukvarja tudi z računovodskimi storitvami: »Podjetjem, tudi najmanjšim, ponujamo različne pakete računovodskih storitev. Pred sklenitvijo sodelovanja se z vsakim podjetnikom pogovorimo in skupaj določimo ustrezen paket storitev, ki pa ga lahko kadarkoli prilagodimo poslovanju podjetja. Ko podjetje raste in se razvija, se njegovim potrebam prilagajajo tudi naše storitve.«
Prilagodili so se torej tudi najmanjšim strankam in pakete storitev naravnali tudi po majhnem obsegu poslovanja. Pri tem upoštevajo načina vodenja poslovnih knjig, posebnosti dejavnosti, ki jo podjetje opravlja, ter druge potrebe stranke – na primer naložbenje ali iskanje financiranja.
Obseg storitev je odvisen od dogovora s podjetnikom, ki se z njimi dogovori bodisi za vodenje celotnega računovodstva s knjigovodenjem bodisi zgolj za računovodenje: »Tudi ko se podjetja odločijo, da bodo imela zaposlenega računovodjo, večinoma ohranijo sodelovanje z računovodskim servisom za pomoč pri bolj zapletenih računovodskih vprašanjih ter za pomoč pri sestavljanju bilanc in drugih poročil. Običajno se ob sklenitvi pogodbe o sodelovanju dogovorimo, kaj bodo v podjetju delali interno in kaj bomo zanje pripravljali v računovodskem servisu Data.«
Varčujejo, ko najbolj rabijo nasvet
Podjetniki in podjetja pogosto varčujejo tudi pri najbolj nujnih stroških. To opažajo tudi v družbi Data. Pri varčevanju jim lahko pomaga tudi računovodja, ki ima najboljši vpogled v finančno sliko podjetja in ve, kje lahko podjetje prihrani, poudarjajo v dati.
Ugotavljajo pa, da se podjetniki v težavah pogosto odločijo, da bodo varčevali tudi pri računovodskih storitvah, namesto da bi si zagotovili dodatno računovodsko svetovanja ali več sodelovanja z računovodjo: »Veliko podjetnikov v rdečih številkah zato želi, da zanje delamo minimalno ali pa najdejo nekoga, ki jim računovodstvo vodi za zelo nizko ceno. Pogosto je to na koncu za podjetje še slabše, saj bi ravno v kriznih trenutkih podjetnik potreboval računovodjo z največ znanja.«
Digitalizaciji se danes ni mogoče izogniti, a pomemben je tudi osebni stik s stranko, poudarjajo tudi v Dati: »Predvsem takrat, ko mora podjetnik sprejemati odločitve v svojem podjetju, pri katerih mu lahko računovodja pomaga.«
