Tiskane izdaje
Ljubljana – Ne glede na spodbudno gospodarsko rast zaposleni v družbah v več kot četrtinski državni lasti letos še ne morejo pričakovati višjega regresa. Ta je zdaj z zakonom in s priporočili Slovenskega državnega holdinga (SDH) omejen na višino minimalne plače, torej 798 evrov bruto.
Odpravo omejitve je upravi SDH glede na lansko rast bruto domačega proizvoda (BDP), ki je po prvih ocenah dosegla 2,6-odstotka, predlagal Ekonomsko socialni strokovni odbor (ESSO) SDH, ki ga sestavlja sedem predstavnikov sindikatov, saj meni, da ni več razloga za omejevanje letnega regresa. Zakon o dodatnih intervencijskih ukrepih namreč določa, da regres ne sme presegati minimalne plače vse do leta, ki sledi letu z več kot 2,5-odstotno rastjo.
A na SDH, ki ga vodi Matej Pirc, predloga ESSO niso podprli in so se o višanju regresov očitno pripravljeni pogajati šele prihodnje leto. Kot so pojasnili na SDH, po posvetu z ministrstvom za finance ocenjujejo, da je, če bo tudi dokončno ugotovljena rast BDP znašala več kot 2,5 odstotka, lahko predmet pogajanj le izplačilo regresa v letu 2016, ne pa tudi izplačilo regresa v letu 2015. »Glede na navedeno bo SDH pripravil celovito rešitev v zvezi z izplačilom regresa v letu 2016 in z njo seznanil Ekonomsko socialni strokovni odbor,« napovedujejo.
Enotno tolmačenje rasti socialnih prejemkov
Predsednica ESSO Lidija Jerkič, je povedala, da ESSO odgovora vodstva SDH glede regresov še ni obravnaval. »Očitno pa gre za tolmačenje, ki se zdaj uporablja pri izplačilu vseh socialnih prejemkov, in sicer, da so pogajanja o zvišanju določenih prejemkov možna šele za leto 2016,« je povedala sogovornica. Kot ugotavlja, pa so v preteklih letih nekatera državna podjetja, kljub priporočilom SDH in zakonu, izplačevala tudi višje regrese.
Mednje sodijo denimo Petrol in Krka, ostala podjetja v vsaj četrtinski državni lasti pa so regrese večinoma izplačala v višini minimalne plače.
