Tiskane izdaje
Bruselj − Na rezultate stresnih testov, ki sta jih danes predstavila guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in finančni minister Uroš Čufer − kapitalski primanjkljaj osmih bank znaša 4,7 milijard evrov − se je že odzval evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve Olli Rehn. Kot je dejal, rezultati kažejo, da lahko Slovenija svoj finančni sistem sanira brez finančne pomoči evropskih partneric.
»Danes je jasno, da lahko Slovenija sanacijo finančnega sektorja nadaljuje brez prošnje evropskim partnerjem za pomoč. To je dobra novica,« je ocenil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve.
Rehn pričakuje učinkovito izvajanje strategije sanacije bančnega sektorja. Ključno pa je tudi, da bo Slovenija izvajala nadaljnje reforme, zlasti na področju upravljanja podjetij, privatizacije in ukrepov za boljše poslovno okolje. Hiter in odločen napredek na vseh frontah je ključen za vnovično vzpostavitev zaupanja.
Komisija bo državno pomoč odobrili čim prej
Četudi še obstajajo izzivi, je Rehn zadovoljen, ker se je uresničila njegova napoved izpred osmih mesecev, da je položaj Slovenije še obvladljiv, če bo država ukrepala hitro in odločno. To da se je doslej zgodilo. Komisija napoveduje, da bo še naprej temeljito spremljala izvajanje politik v Sloveniji. Komisija pričakuje tudi, da Slovenija na področju privatizacije bank delovala v skladu s sprejetimi zavezami.
Evropska komisija je tudi sporočila, da bodo državno pomoč slovenskim bankam s kapitalskimi injekcijami in prenosom terjatev v slabo banko odobrili čim prej (as soon as posible). O bolj natančnem in konkretnem časovnem okviru niso hoteli govoriti.
Prvi človek evrske skupine, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, je v odzivu na rezultate stresnih testov ocenil, da bodo kapitalske injekcije skupaj z drugimi ukrepi za prestrukturiranje tako bank kot podjetij stabilizirale slovenski bančni sektor. Močnejše banke in boljše poslovno okolje da bodo temelj gospodarskega okrevanja.
Visoki uradnik EU: V Sloveniji se je zgodila budnica
»To ni majhna zadeva. Pokazan je bil velik politični pogum,« je po današnji predstavitvi izsledkov stresnih testov povedal visoki uradnik EU, ki je govoril pod pogojem anonimnosti. Naloga da je bila orjaška in tehnično zahtevna. »To je premik v trendu,« je glede dolgoročnega vpliva današnjega dogajanja prepričan uradnik.
V prihodnjem obdobju da je ključno »kako nadaljevati pot, da bo državi in ljudem šlo bolje«. Uradnik je izrazil visoko spoštovanje za državo, ki se hoče rešiti sama. »Po današnjem dnevu tako v Sloveniji kot v londonskem Cityju vedo, kakšno je stanje,« je povedal. Naloga da je bila orjaška, saj je sodelovala kopica institucij, ki je morala pri pregledu 70 odstotkov bančnega sektorja opraviti tehnično zahtevno delo.
V očeh komisije bo Slovenija morala zagotoviti boljše lastnike bank in izboljšati njihovo upravljanje. Veliko vlogo pripisujejo boljšemu nadzoru, predvsem zaznavi negativnih gibanj. Naslednja naloga bo ukvarjanje z podjetji. »Delovna mesta niso abstraktna stvar, ustvarjajo jih podjetja,« je ocenil.
Javno mnenje v Sloveniji naklonjeno reformam
Z nadaljnjimi ukrepi da si bo lahko Slovenija izbojevala znižanje obrestne mere na finančnih trgih. To bo zagotovilo cenejše financiranje podjetij, med njimi da je v Sloveniji veliko dobrih s trgom. Privatizacija da je eden od neizogibnih korakov. Tudi banke bi ne glede na težave morale biti zanimive za investitorje. Navsezadnje, delujejo v območju evra in imajo sicer majhen, a dober trg.
Po besedah visokega uradnika je Slovenija po raziskavah Eurobarometer med državami, v katerih je javno mnenje najbolj naklonjeno reformam. Po zadnjih dogodkih da se je zgodila budnica. Stalno pa da bi se morali spraševati, kaj se je zgodilo, da je Slovenija iz odličnega učenca postala problematična država. »Ne neki točki se je Slovenija izgubila zmogljivost za doseganje konsenza,« je ena od njegovih razlag.
Opozoril je na primerljive države, višegrajsko četverico, ki hitro napredujejo in se, razen Madžarske, lahko financirajo ceneje. »Najhuje je, če sredi krize ne narediš reform. To je krut čas, ko se odloča, kdo bo zmagovalec in kdo poraženec,« je povedal. Slovenija da je dosegla točko, ko ugotavlja, da napredek ni samodejen in da je mora zanj veliko narediti. »Ne gre, če zgolj sediš in čakaš, da boš ujel Avstrijo. To ne deluje.«
Posebej je izpostavil odlično sodelovanje z novim vodstvom Banke Slovenije in finančnega ministrstva, s katerim so v zadnjih mesecih vzpostavil veliko mero zaupanja.
Glede odobritve državne pomoči bankam ne pričakuje nobenih težav. Procedura je že tako veliko hitrejša, kot je bila v primerih drugih držav Postopki so v teku (morajo skozi več delov bruseljskega aparata), odločitve bodo sprejete kmalu, najverjetneje že prihodnji teden.
