Tiskane izdaje
Ljubljana – V različnih finančnih operacijah, s katerimi si posamezniki poskušajo pridobiti premoženjsko korist, se nemalokrat pojavljajo tudi različna posojila družbenikom ali zastopnikom podjetij. S tem načeloma ni nič narobe, lahko pa predstavljajo izogibanje plačila davčnih obveznosti.
Finančna uprava (Furs) odgovarja, da v okviru rednih nadzorov preverjajo vse vrste prikritih izplačil, torej tudi dodeljena posojila družbenikom ali zaposlenim v podjetju. Družbe lahko namreč z morebitnim odpisom takšnih dolgov posameznikom, ki tako posojila ne vrnejo, omogočijo neobdavčen prihodek. Furs je tako pri nadzoru nevrnjenih posojil oziroma prikritega izplačila dobička od začetka lanskega leta v inšpekcijskih nadzorih odmeril za nekaj več kot pet milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti.
Ugodno posojilo je boniteta
Kot pojasnjujejo na Fursu, zakon ne prepoveduje, da bi podjetje z družbenikom ali zaposlenim sklepala posojilne pogodbe. Vendar pa se z zornega kota obdavčitve fizične osebe, ki je v družbi tudi zaposlena in od delodajalca prejme posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne, to posojilo šteje za boniteto, od katere se plačuje dohodnina ter obvezni prispevki za socialno varnost. Če se zaposlenemu posojilo odpiše, pa se to lahko šteje za njegov dohodek iz delovnega razmerja.
V primeru, kadar posojilo od podjetja prejeme družbenik, ki ni zaposlen v tem podjetju in mu družba kasneje to posojilo odpiše, se to po pojasnilu Fursa »obdavči kot dividenda (prikrito izplačilo dobička) ali kot drug dohodek«. To je odvisno od vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali od tega, ali oseba obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami, dodajajo. Dividende so sicer obdavčene s 25-odstotno davčno stopnjo.
Navidezni posli
Pri tem finančna uprava opozarja, da v primeru, ko navidezni pravni posel prikriva drugi pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikrit pravni posel. To konkretno pomeni, da če davčni organ ugotovi, da si družbenik, ki je v družbi zaposlen, namesto plače izplačuje sredstva prek posojilne pogodbe, slednje davčno obravnava kot izplačilo plače, ne glede na to, da so bili izplačani prek posojilne pogodbe. »V primerih fiktivnih izplačil posojil gre lahko tudi za prikrito izplačilo dobička. Kako se obravnavajo takšna izplačila, je sicer odvisno od okoliščin posameznega primera,« poudarjajo na Fursu.
Članica uprave SDH pod lupo
Prav takšna posojila pri članici uprave Slovenskega državnega holdinga Nadi Drobne Popovič so po poročanju Dnevnika menda vznemirila gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, tako da je to pod drobnogled vzel tudi Furs. Drobne Popovičeva je namreč s svojo družbo Vaikon lani sklenila dve posojilni pogodbi za skupaj dobrih 100.000 evrov. Na SDH pojasnjujejo, da je Drobne Popovičeva del posojila družbi že vrnila, in še, da je iz odgovorov Fursa, ki so jih pridobili, mogoče sklepati, da je bilo poslovanje skladno z davčnimi predpisi.
